Pobudniki referenduma o noveli zakona o lokalnih volitvah so danes napovedali umik pobude, da bi se izognili političnemu obračunavanju glede statusa tujcev v Sloveniji. Kljub umiku še vedno nasprotujejo zakonu in nameravajo njegovo spornost nasloviti po ustavnopravni poti. S to potezo želijo preprečiti, da bi razprava o odvzemu volilne pravice tujcem postala politično orožje v razpravi o prisotnosti tujcev v državi.
Politično obračunavanje in ustavnopravna pot
V sporočilu za javnost so nevladne organizacije, ki so sodelovale pri pobudi, poudarile, da so vse postopke za razpis zakonodajnega referenduma izvedli pravilno in pravočasno. Kljub temu so koalicijske poslanske skupine v sodelovanju z Resnico julija med parlamentarnimi počitnicami vložile predlog za razpis posvetovalnega referenduma o istem vprašanju. Zakonodajnopravna služba Državnega zbora in širša strokovna javnost sta se do tega predloga opredelili negativno, vendar koalicija očitno veliko pričakuje od referenduma.
Izogibanje dvojnosti referendumov
Pobudniki so opozorili, da bi nadaljevanje postopka vodilo do dveh referendumov o vsebinsko skoraj enakem vprašanju, kar bi razpravo o odvzemu volilne pravice tujcem spremenilo v politično obračunavanje o prisotnosti tujcev v Sloveniji. Zato so se odločili umakniti pobudo za razpis zakonodajnega referenduma. Vendar to ne pomeni, da so opustili nasprotovanje zakonu; nasprotno, njegovo spornost bodo naslovili po ustavnopravni poti.
Spremembe zakona o tujcih in posledice
Pobudniki menijo, da odvzem volilne pravice na lokalni ravni ni ločljiv od širše ksenofobne politike do priseljencev in pomanjkanja integracijskih programov. Nedavne spremembe zakona o tujcih otežujejo dostop do tečajev slovenščine, zaostrujejo zahteve glede znanja jezika ter pogoje za združitev družine. Prav tako zvišujejo zahtevani znesek sredstev za preživljanje. Po mnenju pobudnikov tujci zaradi tega ne bodo hitreje in bolje usvojili slovenščine niti se ne bodo uspešneje vključili v družbo. Dodatno pa bodo obremenjene jezikovne šole in upravne enote.
Napovedana novinarska konferenca
Pod sporočilo so podpisane različne kulturne in nevladne organizacije, kot so Kulturno društvo Gmajna, Albansko kulturno društvo AKD Liria in druge. Napovedali so, da bodo svojo odločitev podrobneje predstavili na novinarski konferenci pred poslopjem Državnega zbora. Na konferenci bodo sodelovali tudi predstavniki opozicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica. Zbiranje podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma bi se sicer lahko začelo 1. septembra.
Z umikom pobude se odpira možnost, da opozicijske stranke zahtevajo ustavno presojo in začasno zadržanje zakona. Doslej zakon zaradi aktivne referendumske pobude ni bil objavljen v uradnem listu, kar je opoziciji preprečevalo obrnitev na ustavno sodišče. Spremembe zakona, ki jih je Državni zbor sprejel sredi junija, odvzemajo volilno pravico državljanom tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji. Spremembe so predlagali v SDS, trojčku NSi, SLS in Fokus ter v Resnici, podprli pa so jih tudi Demokrati. Proti so glasovali v Gibanju Svoboda, SD ter Levici in Vesni.
Spletno uredništvo
