Slovenija pred dilemo: Ponovna uvedba vojaškega roka?

V času, ko Hrvati že marca pričakujejo prve nabornike, se tudi v Sloveniji pojavlja vprašanje o ponovni uvedbi obveznega vojaškega roka. Kaj bi to pomenilo za našo državo? Obramboslovka Jelena Juvan poudarja, da naborništvo ne poveča takoj bojne moči, vendar poveča število ljudi, ki so usposobljeni za delovanje v kriznih razmerah. Čeprav na obrambnem ministrstvu o tem še ne razmišljajo, je v luči naraščajočih geopolitičnih napetosti to vprašanje vse bolj aktualno.

Slovenija je obvezno služenje vojaškega roka odpravila leta 2004. Odločitev je bila sprejeta na podlagi novele zakona o vojaški dolžnosti leta 2002. Kljub temu, da so bile zadnje generacije nabornikov napotene v vojašnice, so tam ostale le kratek čas. Vprašanje ponovne uvedbe naborništva pa se zdaj odpira zaradi mednarodnih napetosti in sprememb v varnostni situaciji.

Na Hrvaškem bodo naborniki prejemali 1100 evrov mesečnega nadomestila, vojaški rok pa se bo štel v delovno dobo. Srbija prav tako načrtuje ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka, kar bo financirano z 90 milijoni evrov v naslednjih treh letih. V tem kontekstu se postavlja vprašanje, ali bi Slovenija zmogla podobno potezo.

Jelena Juvan izpostavlja tri ključna področja, ki bi zahtevala spremembe: normativni pravni in organizacijski del, zmogljivosti za usposabljanje ter finančni vidik. Slovenska vojska bi morala povečati svoje zmogljivosti, da bi lahko sprejela več nabornikov, kar pa pomeni dodatno obremenitev za že tako kadrovsko podhranjeno vojsko.

“Če bi število nabornikov dvignili nad sedanji obseg, bi Slovenska vojska morala povečati stalni kader v centrih za usposabljanje in zmanjšati del rednih aktivnosti profesionalnih enot,” opozarja Juvan.

Potencialne koristi in omejitve

Naborništvo poveča število usposobljenih oseb za delovanje v kriznih razmerah, vendar ne nadomesti profesionalne vojske. Naborniki lahko prispevajo k varovanju pomembne infrastrukture, nadzoru območij in teritorialni obrambi, vendar niso namenjeni ofenzivnim operacijam. Po mnenju Juvan obvezna vojaščina krepi odpornost družbe in izboljšuje civilno-vojaško sodelovanje.

“Obvezni vojaški rok, kot del širšega sistema, lahko bistveno poveča obrambno odpornost, omogoči realno mobilizacijo in zmanjša tveganje zloma v prvih tednih konflikta,” pravi Juvan.

Spletno uredništvo Naša Dolenjska