V prejšnjem tednu se je v Beli hiši odvijal dramatičen incident med Elonom Muskom, vodjo ameriškega urada za vladno učinkovitost, in Scottom Bessentom, ameriškim finančnim ministrom. Glasni prepir, ki je potekal pred predsednikom Donaldom Trumpom in člani vlade, je privedel do skorajšnjega fizičnega obračuna na hodniku, ki ga je preprečil vladni uslužbenec.
Glavni razlog za spor so bila nesoglasja glede vodenja zvezne davčne uprave IRS, kot navaja portal Axios. Nekdanja tiskovna predstavnica Bele hiše, Jen Psaki, je za televizijo MSNBC pojasnila, da so takšni prepiri med vladnimi uradniki običajni, vendar običajno potekajo za zaprtimi vrati, ne pa pred celotno vlado. Priča je dogodek opisala kot “rokoborbo dveh milijarderjev srednjih let na hodniku Zahodnega krila Bele hiše”.
Glasno kričanje in osebne žalitve
Medtem ko sta Musk in Bessent v Ovalni pisarni izmenjevala glasne besede, so se napetosti prenesle na hodnik, kjer sta nadaljevala s kričanjem. Priča je poročala o uporabi osebnih zmerljivk in kletvic z obeh strani. Tiskovna predstavnica Bele hiše, Karoline Leavitt, je priznala, da so nesoglasja del vsakega zdravega političnega procesa, vendar je poudarila, da vsi služijo po volji predsednika Trumpa.
Pretekli spori in posledice
To ni bil prvi Muskovo nesoglasje v Beli hiši. Pred tem se je zapletel v spore z državnim sekretarjem Marcom Rubiem, ministrom za promet Seanom Duffyjem in svetovalcem za trgovino Petrom Navarrom. Musk je želel Howarda Lutnicka na mestu finančnega ministra, vendar je Trump izbral Bessenta, Lutnick pa je postal minister za trgovino.
Spor med Muskom in Bessentom se je zaostril, ko je Trump 16. aprila za vršilca dolžnosti komisarja davčne uprave imenoval Muskovega izbranca Garyja Shapleyja, medtem ko je Bessent želel Michaela Faulkenderja. Bessent je Musku očital, da ni izpolnil obljub glede proračunskih prihrankov, Musk pa je Bessenta označil za agenta Georgea Sorosa in propadlega finančnika. Na koncu je Trump na čelo davčne uprave imenoval Faulkenderja.
Ameriške zvezne države proti Trumpu zaradi carin
Medtem je 12 ameriških zveznih držav, vključno z New Yorkom, vložilo tožbo proti predsedniku Trumpu zaradi carinske politike. Trdijo, da Trump nima pooblastil za uvedbo carin brez odobritve kongresa. Carine, ki so jih uvedli zaradi domnevnih izrednih razmer, so povzročile gospodarske težave in opozorila pred recesijo.
Trump je uvedel carine proti Kanadi, Mehiki in Kitajski, kar je povezoval s tihotapljenjem mamil. V odgovoru na tožbo je Bela hiša poudarila, da newyorška pravosodna ministrica Letitia James postavlja politične cilje pred blaginjo volivcev. Trump je kasneje napovedal 90-dnevni premor pri carinah in znižal stopnje za večino držav, medtem ko je Kitajski carine dvignil na 145 odstotkov.
Kljub napetostim in pravnim izzivom ostaja Trumpova administracija trdna v svojih odločitvah, medtem ko Musk in Bessent še naprej branita svoje poglede na vodenje finančnih institucij v državi.
Spletno uredništvo
