Na varnostni konferenci v Münchnu, ki velja za enega izmed ključnih forumov za razprave o aktualnih zunanjepolitičnih in varnostnih izzivih, bodo med petkom in nedeljo prisotni več kot 60 svetovnih voditeljev, vključno z okoli 100 zunanjimi in obrambnimi ministri. Poleg tega bodo sodelovali tudi strokovnjaki in predstavniki civilne družbe.
Med temami na dnevnem redu so razprave o umetni inteligenci, podnebnih spremembah in trenutnih krizah ter konfliktih. Vendar pa bodo številni pogovori, tako na odru kot za njim, osredotočeni predvsem na odnose med EU in ZDA, ki so se z vrnitvijo Donalda Trumpa na politično prizorišče znašli na novi poti.
Prejšnje leto je na konferenci odmeval govor ameriškega podpredsednika JD Vancea, ki je z ostrimi kritikami na račun evropskih zaveznikov, še posebej v povezavi z migracijami in svobodo govora, presenetil številne prisotne. Pod novo ameriško administracijo so odnosi med Evropo in ZDA doživeli številne pretrese. Ameriški predsednik je uvajal carine proti zaveznicam in nasprotnicam, v pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini pa izkazoval naklonjenost Rusiji. Ameriška vojaška intervencija v Venezueli je privedla do prijetja njenega predsednika, Trump pa je celo odkrito govoril o pridružitvi Kanade kot 51. ameriške zvezne države.
Največja preizkušnja v odnosih med Evropo in ZDA je bila Trumpova težnja po pridobitvi Grenlandije, danskega avtonomnega ozemlja, pri čemer ni izključeval niti uporabe sile. Po zgroženih odzivih, med katerimi so bila tudi svarila pred razpadom zveze NATO, je Trump vendarle popustil. Konferenca v Münchnu izpostavlja Trumpa kot ključnega akterja pri posegih v mednarodna pravila in delovanje institucij, kar je označeno kot “politika rušenja”. To se odraža v odločitvah za “obsežno uničevanje” namesto previdnih reform, kar ima posledice na trgovinskem, varnostnem in razvojnem področju po vsem svetu. Poročilo konference opozarja, da bi se države, ki vztrajajo pri pravilih temelječi ureditvi, morale organizirati neodvisno od Washingtona, da ne bi postale odvisne od politike velesil.
Predsednik konference Wolfgang Ischinger je poudaril, da je država, ki je po letu 1945 oblikovala in branila mednarodni red, zdaj prišla do sklepa, da ta red ni več v njenem interesu. ZDA letos v München pošiljajo največjo delegacijo doslej, ki jo bo vodil zunanji minister Marco Rubio. Rubio velja za bolj diplomatskega kot Vance in bo vodil delegacijo, ki vključuje okoli 50 članov kongresa, polovica katerih je demokratov. Med njimi so tudi kalifornijski guverner Gavin Newsom, guvernerka Michigana Gretchen Whitmer in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez.
Med visokimi gosti konference bodo tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron, danska premierka Mette Frederiksen, poljski premier Donald Tusk in kitajski zunanji minister Wang Yi. Slovenijo bosta zastopala zunanja ministrica Tanja Fajon in obrambni minister Borut Sajovic. Fajonova bo sodelovala na več dogodkih, ključni pa bo panel o vodi kot strateškem in varnostnem vprašanju. Srečala se bo tudi z različnimi sogovorniki na dvostranskih pogovorih in obiskala koncentracijsko taborišče Dachau, kjer se bo poklonila slovenskim žrtvam.
Spletno uredništvo.
