Teheran je ponovno zavzel trdo stališče do Združenih držav Amerike, kar je jasno izraženo v odločnem sporočilu iranskega političnega vodstva, da ne bo nobenih pogajanj z ZDA. Situacija je zaostrila po smrti vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja, ki je bil ubit v ameriško-izraelskih napadih na Teheran. V trenutku, ko se država sooča z izbiro novega voditelja, je jasno, da se Iran ne namerava ukloniti pritiskom iz Washingtona.
Modžtaba Hamenej v središču pozornosti
Iranska opozicijska televizija Iran International poroča, da je revolucionarna garda močno pritiskala za izbor Modžtabe Hameneja, sina pokojnega voditelja. Čeprav Modžtaba ni visok duhovnik in doslej ni imel formalne vloge v režimu, velja za glavnega kandidata za naslednika. Njegove tesne vezi z revolucionarno gardo so že leta 2019 pritegnile pozornost ZDA, ki so proti njemu uvedle sankcije. Ajatola Ahmad Hatami, visoki iranski klerik, je dejal, da je država blizu izbire naslednika, a opozoril, da so zaradi vojnih razmer še vedno v negotovosti.
Medtem pa izraelski obrambni minister Israel Katz grozi z atentatom na kogarkoli, ki bi nasledil Hameneja v želji po uničenju Izraela. Iranski državni mediji so poročali, da se bodo Iranci od pokojnega voditelja poslovili z žalno slovesnostjo, ki bo trajala tri dni. Tovrstni dogodki so pomembni za iransko politično krajino, saj vsak korak v procesu izbire novega voditelja spremljajo pozorno domači in mednarodni opazovalci.
Iransko-ameriški odnosi: Brez zaupanja v Američane
Mohamed Mohber, visoki pomočnik pokojnega voditelja, je na iranski državni televiziji poudaril, da Iran nima zaupanja v Američane in da ni nobene osnove za pogajanja. Zunanji minister Abas Aragči je kritiziral ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je po njegovem mnenju izdal diplomacijo z napadi sredi jedrskih pogajanj. “Ko se s kompleksnimi jedrskimi pogajanji ravna kot z nepremičninsko transakcijo, nerealnih pričakovanj ni mogoče nikoli izpolniti,” je zapisal Aragči.
Izraelska vojska je izvedla obsežne napade na iranske cilje, kar je sprožilo odgovor Teherana z izstrelitvijo raket na ameriške in izraelske cilje. Varnostna situacija v regiji je izjemno napeta, saj so se napadi razširili tudi na zalivske države. Balistična raketa je zadela ameriško vojaško oporišče v Katarju, medtem ko so bile ZDA tarče napadov tudi v Dubaju in drugih delih regije. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je potrdil poškodbe na ameriškem konzulatu v Dubaju.
Mednarodni odzivi in notranje razseljevanje
Medtem ko ameriške sile nadaljujejo z napadi, Iran trdi, da se njihova napadalna moč zmanjšuje, a situacija ostaja eksplozivna. Napadi so povzročili notranje razseljevanje v Libanonu, kjer je bilo ubitih več kot 40 ljudi. Ameriško zunanje ministrstvo je svojim uslužbencem v regiji naročilo odhod zaradi varnostnih tveganj. Tudi druge države, kot je Španija, se soočajo s pritiskom, da podprejo vojaške operacije, vendar ostajajo zavezane mednarodnemu pravu in miru.
Po podatkih agencije HRANA je v napadih umrlo več kot tisoč civilistov, vključno z otroki, kar še dodatno poudarja humanitarno krizo, ki se odvija v regiji.
Spletno uredništvo
