Petrol razmišlja o selitvi na Hrvaško zaradi stroškov dela
Petrol, največji slovenski naftni trgovec, se sooča z resnimi finančnimi izzivi, ki bi lahko vodili do selitve dela poslovanja na Hrvaško. Zaradi 16-odstotnega dviga minimalne plače, ki je močno vplival na stroške dela, in hkrati reguliranih marž, s katerimi država omejuje prihodke, je družba prisiljena razmišljati o alternativnih rešitvah. Nadzorni svet Petrola je na izredni seji obravnaval možnosti optimizacije stroškov, ki vključujejo tudi potencialna odpuščanja in zmanjšanje sponzorskih ter donacijskih izdatkov. Poleg tega Petrol razmišlja o selitvi nekaterih razvojnih funkcij na Hrvaško, kjer vidijo bolj stimulativno poslovno okolje.
Petrolovi finančni načrti za leto 2026 so se znašli pod velikim pritiskom še preden so jih uspeli uresničiti. Po besedah prve nadzornice Vesne Južne, v podjetju stroški dela predstavljajo kar 40 odstotkov vseh odhodkov. “S tem je naš plan ogrožen in zaradi tega smo sklicali sejo nadzornega sveta, kar bi naredil vsak dober gospodar,” je pojasnila Južna. Dodala je, da vlada že štiri leta omejuje višino bruto marže na slabih osem centov, medtem ko je minimalna plača v istem obdobju zrasla za 39 odstotkov. Zaradi tega Petrol ne more prenesti višjih stroškov na potrošnike, kar jih sili k iskanju alternativnih rešitev.
Pobuda za selitev in vpliv na zaposlene
Na izredni seji nadzornega sveta so se seznanili s serijo ukrepov, ki jih je pripravila uprava Petrola. Med temi je tudi pobuda za selitev nekaterih centralnih razvojnih funkcij na Hrvaško, kjer je poslovno okolje bolj stimulativno. Vodja Trgovinske zbornice Slovenije (TZS), Mariča Lah, poudarja, da Petrol ni prvo podjetje, ki razmišlja o selitvi visoko kvalificiranih delovnih mest iz Slovenije. Južna dodaja, da so plače visoko kvalificiranih delavcev v Sloveniji preveč obremenjene, kar selitev delovnih mest na Hrvaško naredi razmeroma preprosto za Petrol kot regijskega igralca.
Odgovor vlade in prihodnost Petrola
Na drugi strani finančni minister Klemen Boštjančič opozarja, da pohlepne multinacionalke in naftne družbe vedno stremijo k maksimizaciji dobička na račun delavcev. Južna izpostavlja, da je v Belgiji, kjer so marže prav tako omejene, te znašajo dobrih 29 centov, medtem ko si slovenska država pri litru dizla vzame kar 81 centov. Trenutni finančni pritiski in regulacije tako Petrol silijo v iskanje alternativnih rešitev, ki bi jim omogočile ohranitev konkurenčnosti na trgu.
Petrol se sooča z zahtevnimi finančnimi izzivi, ki bi lahko privedli do selitve dela poslovanja na Hrvaško. Vprašanje ostaja, ali bo država našla način za zmanjšanje pritiska na podjetja, kot je Petrol, in jim omogočila boljše poslovne pogoje, ali pa bodo podjetja prisiljena iskati bolj stimulativna okolja v tujini.
Spletno uredništvo
