170.000 potnikov obstalo zaradi vulkana: Letalski kaos v Džakarti se nadaljuje tudi danes

Izbruh vulkana Anak Krakatau je v samo enem dnevu povzročil enega največjih letošnjih pretresov v letalskem prometu v jugovzhodni Aziji. Prve številke so govorile o dobrih 22.000 prizadetih potnikih, do nedeljskega večera pa je številka poskočila na okoli 170.000. Zaprtih je bilo osem letališč, prizadetih več kot 1.500 letov, težave pa se nadaljujejo tudi danes. Glavno mednarodno letališče indonezijske prestolnice Džakarte zaradi vulkanskega pepela še vedno ne obratuje.

Kar se je v nedeljo zgodaj zjutraj začelo kot začasno zaprtje letališča Soekarno-Hatta, se je v nekaj urah spremenilo v velik logistični problem. Letališke dvorane so se polnile s potniki, odpovedi in zamude so se kopičile, letalske družbe pa so morale iskati nadomestne poti in prenočišča za ljudi, ki niso mogli nadaljevati poti.

Prve uradne številke so govorile o 209 prizadetih letih in 22.798 potnikih na glavnem džakartskem letališču. Ker se vulkanski pepel ni umaknil, so zaprtje večkrat podaljšali. Do večera je bilo po vsej državi prizadetih že 1.558 letov in približno 170.000 potnikov, zaprtih pa je bilo osem letališč.

Samo v Džakarti prizadetih več kot 900 letov

Najhuje je na letališču Soekarno-Hatta, glavnem mednarodnem letališču za širše območje Džakarte in enem najpomembnejših letalskih vozlišč v jugovzhodni Aziji. Po podatkih indonezijskega ministrstva za promet je bilo samo tam prizadetih 963 oziroma 964 letov, številka pa se je spreminjala skupaj s podaljševanjem zaprtja.

Med prizadetimi niso samo notranje povezave. Odpovedani ali prestavljeni so bili leti proti Singapurju, Kuala Lumpurju, Hongkongu, Sydneyju, Seulu, Dohi in Amsterdamu. Singapore Airlines, Malaysia Airlines, AirAsia in Lion Air Group so med družbami, ki so odpovedovale polete v Džakarto in iz nje.

Težava se ob tem ne konča pri odpovedanem letu. Letalo, ki ne more pristati v Džakarti, manjka na naslednji načrtovani povezavi. Posadka lahko zaradi zamude preseže dovoljeni delovni čas, potniki zamudijo nadaljevalne lete, letalske družbe pa morajo na novo sestavljati vozne rede. Posledice enodnevnega zaprtja velikega letalskega vozlišča se zato lahko poznajo še precej po ponovnem odprtju.

Potniki čakajo, nekateri iščejo hotele

Na letališču Soekarno-Hatta so v nedeljo nastajale dolge vrste potnikov, ki niso vedeli, kdaj bodo lahko odpotovali. Letališki operater je skupaj z letalskimi družbami zagotavljal hrano in pijačo, organizirali pa so tudi avtobusne prevoze do hotelov za potnike, ki so morali v Džakarti ostati čez noč.

Reuters je govoril z več potniki, ki so za odpoved izvedeli šele po prihodu na letališče. Ena od potnic, ki bi morala ob osmih zjutraj odpotovati v Surabayo, je povedala, da pred prihodom ni prejela obvestila o odpovedi. Francoski turist, namenjen proti Manadu, pa je prejel sporočilo o zamudi, ne pa tudi informacije, kako dolgo bo moral čakati.

Za del potnikov je zato ostala samo izbira med čakanjem na letališču, prestavitvijo poti ali iskanjem prenočišča.

Tudi danes letala še ne morejo normalno v zrak

Kdor je pričakoval, da bo težav konec z nedeljo, se je zmotil. Indonezijske oblasti so zaprtje prizadetih letališč podaljševale tudi v ponedeljek.

Ministrstvo za promet je sprva sporočilo, da bo vseh osem letališč zaprtih najmanj do približno 9. ure po lokalnem času. Toda razmere se niso dovolj izboljšale. AirNav Indonesia je nato objavil novo obvestilo, po katerem sta Soekarno-Hatta in drugo džakartsko letališče Halim Perdanakusuma zaprta predvidoma do 18. ure po lokalnem času 7. septembra.

In tudi 18. ura še ne pomeni nujno konca težav. Minister za promet Dudy Purwagandhi je poudaril, da oblasti trenutno ne morejo z gotovostjo napovedati, kdaj bo mogoče promet popolnoma obnoviti. Veter na različnih višinah hitro spreminja smer, s tem pa se spreminja tudi pot vulkanskega pepela.

Na letališčih zato približno vsakih 30 minut izvajajo teste prisotnosti vulkanskega pepela. Šele ko bodo rezultati pokazali, da je zračni prostor varen, bodo lahko postopoma začeli ponovno vzpostavljati promet.

Zakaj je pepel za letalo tako nevaren?

Vulkanski pepel ni enak običajnemu dimu. Sestavljajo ga zelo drobni delci kamnin, mineralov in vulkanskega stekla, ki lahko za letalske motorje predstavljajo resno nevarnost.

Če reaktivno letalo prileti v gost oblak vulkanskega pepela, lahko delci v motorju povzročijo poškodbe in motnje njegovega delovanja. Pepel lahko poškoduje tudi zunanje površine letala, onesnaži sisteme in močno zmanjša vidljivost skozi pilotska stekla.

Prav zato letalske oblasti pri vulkanskem pepelu praviloma ne tvegajo. Letališče je lahko od samega vulkana oddaljeno več kot sto kilometrov, pa je še vedno nevarno, če veter pepel odnese proti zračnim potem.

Pred ponovnim začetkom letenja bodo morale letalske družbe pregledati tudi letala, ki so med zaprtjem ostala na tleh. Indonezijski minister za promet je posebej opozoril, da morajo preveriti, ali je vulkanski prah zašel v motorje oziroma druge občutljive dele letal.

Oblak pepela segel do 15 kilometrov visoko

Vzrok za ves kaos je Anak Krakatau, vulkanski otok v Sundskem prelivu med Javo in Sumatro. Povečana aktivnost se je začela že v petek, v nedeljo zgodaj zjutraj pa so zabeležili dva močnejša izbruha. Prvi je trajal približno 30 sekund, drugi 16 sekund, kamere pa so zabeležile tudi izbruhe žareče lave.

Pepel se je na strani Jave dvignil približno šest kilometrov visoko, na strani Sumatre pa celo do približno 15 kilometrov. Veter ga je nato odnesel proti gosto poseljenim območjem in Džakarti.

Za zdaj o smrtnih žrtvah zaradi izbruha ne poročajo, prav tako oblasti niso odredile množične evakuacije. Prebivalcem in obiskovalcem je prepovedano približevanje kraterju na manj kot tri kilometre, pristojni pa trenutno ne opozarjajo na neposredno nevarnost cunamija.

Ko se bo letališče odprlo, kaosa še ne bo konec

Največji izziv bo prišel v trenutku, ko bodo oblasti vendarle prižgale zeleno luč za letenje. 170.000 prizadetih potnikov in več kot 1.500 motenih letov namreč ni mogoče preprosto vrniti v običajen vozni red v nekaj urah.

Letalske družbe bodo morale poiskati prosta mesta za potnike odpovedanih letov, vrniti letala na njihove načrtovane poti, prerazporediti posadke in ponovno vzpostaviti povezave, ki so bile prekinjene zaradi zaprtja Džakarte. Del prometa bodo poskušali preusmeriti tudi na druga indonezijska letališča; oblasti so kot možne alternative med drugim pripravile Semarang in Surabayo.

Zato bo današnji dan za potnike, ki letijo v Džakarto, iz nje ali prek nje, še zelo negotov. Tudi če se bo vulkanska aktivnost umirila in se bo pepel razredčil, bodo posledice nedeljskega zaprtja ostale v voznih redih.

Anak Krakatau je od Džakarte oddaljen več kot 150 kilometrov, vendar je v nekaj urah pokazal, kako malo je pri letalskem prometu potrebnega za verižno reakcijo. Vulkan ni zasul letališča z lavo in ni poškodoval njegovih terminalov. Dovolj je bilo, da je veter proti enemu največjih letališč v regiji prinesel droben vulkanski pepel – in 170.000 potnikov je ostalo brez načrtovane poti.

Spletno uredništvo