Brez funkcije, a še vedno v središču moči: Kako Dodik ostaja ključna figura Republike Srbske

Milorad Dodik ni več predsednik Republike Srbske in zaradi pravnomočne sodbe ne sme opravljati javne funkcije. Na nedeljskih volitvah ga zato ni na nobeni kandidatni listi. Toda pogled na predvolilno kampanjo v Republiki Srbski daje precej drugačno sliko: Dodik je na plakatih, nastopa na zborovanjih, potuje v tujino in le nekaj dni pred volitvami je skupaj s premierjem Savom Minićem sedel za mizo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Formalno ima danes predvsem eno pomembno funkcijo – vodi SNSD. Politično pa vprašanje, kdo v resnici določa smer najmočnejše stranke in oblasti v Republiki Srbski, ostaja precej bolj zapleteno.

Sodba mu je vzela funkcijo, ne pa stranke

Dodik je predsedniški položaj izgubil po pravnomočni obsodbi pred Sodiščem Bosne in Hercegovine zaradi neizvrševanja odločitev visokega predstavnika. Zaradi sodbe mu je bilo prepovedano opravljanje javnih funkcij, zato danes formalno ni predsednik Republike Srbske niti kandidat na prihajajočih volitvah.

Predsednik Republike Srbske je Siniša Karan, kar potrjuje tudi uradna spletna stran predsednika entitete, vlado pa vodi Savo Minić. Formalne pristojnosti so torej jasno razdeljene med druge funkcionarje.

Toda Dodik je obdržal položaj predsednika Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD), stranke, ki je v preteklem mandatu obvladovala ključne vzvode oblasti v Republiki Srbski in bila najvplivnejša stranka iz te entitete tudi na državni ravni. Prav strankarska funkcija je eden glavnih razlogov, zakaj izguba predsedniškega položaja ni avtomatično pomenila njegovega političnega umika.

Na glasovnici ga ni, na plakatih pa je

Najbolj očiten dokaz njegove nadaljnje politične prisotnosti je predvolilna kampanja. Radio Svobodna Evropa poroča, da Dodik kljub prepovedi opravljanja javnih funkcij nastopa na predvolilnih plakatih po mestih Republike Srbske in ima v tamkajšnjih medijih prostor, primerljiv z uradnimi kandidati.

V nedeljo bodo volivci v Bosni in Hercegovini izbirali člane kolektivnega predsedstva države, parlament na državni ravni ter oblasti obeh entitet. Dodik sam ne kandidira, vendar je po poročanju AP močno prisoten v kampanji SNSD.

Politični analitiki, s katerimi je govoril RSE, njegov vpliv razlagajo predvsem s personalizacijo oblasti in dolgoletno povezanostjo SNSD z njegovim imenom. Davor Gjenero denimo ocenjuje, da Dodik kot predsednik stranke vpliva na poslanske klube SNSD na entitetski in državni ravni, Toby Vogel pa govori o izrazito personaliziranem političnem sistemu. To sta njuni analitični oceni, ne formalna ugotovitev o tem, kdo izvršuje ustavne pristojnosti Republike Srbske.

Z Minićem naravnost k Putinu

Morda še bolj kot plakati njegov položaj ponazarja zunanja politika. Le nekaj dni pred nedeljskimi volitvami sta Dodik in premier Republike Srbske Savo Minić odpotovala v Moskvo in se srečala z Vladimirjem Putinom.

To ni nepomembna podrobnost. Čeprav Dodik nima javne funkcije, je bil še vedno del delegacije, ki se je na najvišji ravni pogovarjala z ruskim predsednikom. Tudi uradna stran vlade Republike Srbske je po obisku objavila zapis o Miniću in Dodiku ter njunih pogovorih s Putinom o Republiki Srbski in sodelovanju.

Dodikovi obiski Moskve pred volitvami sicer niso novost. AP opozarja, da je v Rusijo potoval tudi pred prejšnjimi volitvami, njegovi odnosi s Kremljem pa so že dolgo eden pomembnih elementov njegove zunanjepolitične podobe.

Od Moskve do Izraela – potovanja se niso končala

Izguba predsedniške funkcije Dodika ni ustavila niti pri drugih mednarodnih aktivnostih. Radio Svobodna Evropa je letos opozoril, da je še naprej v središču številnih zunanjepolitičnih aktivnosti Republike Srbske, čeprav po ustavni ureditvi Bosne in Hercegovine zunanjo politiko vodi država.

Dodik je letos sodeloval pri obiskih Izraela, Madžarske in drugih držav. Prav zaradi takšnih aktivnosti se je v BiH odprla tudi razprava o tako imenovani »paradiplomaciji« Republike Srbske – torej o zunanjepolitičnih dejavnostih entitete, ki potekajo vzporedno z uradno zunanjo politiko države.

Radio Svobodna Evropa navaja opozorila pravnih strokovnjakov, da bi lahko nekatere takšne dejavnosti posegale na področje pristojnosti države BiH. O njihovi ustavni skladnosti pa bi moralo v konkretnem postopku odločati pristojno sodišče, zato samega političnega očitka ni mogoče predstavljati kot že ugotovljeno pravno dejstvo.

Sam pravi, da se je le »umaknil korak nazaj«

Tudi Dodik sam svojega položaja očitno ne predstavlja kot politični konec. V enem od letošnjih nastopov na RTRS je izgubo oziroma umik s predsedniškega položaja opisal kot »korak nazaj«, hkrati pa ponovno poudaril svoj dolgoletni politični cilj samostojne Republike Srbske.

Njegove separatistične izjave so že vrsto let eden osrednjih razlogov za spore s političnimi predstavniki v Sarajevu in zahodnimi državami. AP ga opisuje kot politika, ki se zavzema za odcepitev Republike Srbske, njegove tesne vezi z Rusijo pa ostajajo pomemben del njegove politike.

To je pomembno tudi pri razumevanju sedanjega položaja: Dodik ni postal nekdanji politik, ki bi se po izgubi funkcije umaknil iz vsakodnevnega političnega življenja. Ostal je predsednik največje vladajoče stranke v entiteti in javno nadaljuje z zagovarjanjem svojih dolgoletnih političnih ciljev.

Toda formalna oblast vendarle ni njegova

Pri tem je pomembna meja, ki jo je v političnih analizah hitro mogoče zabrisati. Dodik danes ni predsednik Republike Srbske in nima njegovih ustavnih pristojnosti.

Te pripadajo Siniši Karanu. Predsednik entitete ima pomembne formalne pristojnosti, med drugim predlaga mandatarja za sestavo vlade in opravlja druge naloge, določene z ustavo in zakonodajo. Karan te funkcije tudi javno opravlja – njegov urad objavlja predsedniške aktivnosti, medtem ko uradna stran vlade kot premierja navaja Sava Minića.

Zato bi bilo preveč poenostavljeno trditi, da Dodik formalno še vedno »vlada Republiki Srbski«. Bolj natančno je reči, da ostaja izjemno vpliven strankarski in politični akter, katerega vpliv je mogoče videti v kampanji, delovanju SNSD ter njegovem sodelovanju pri mednarodnih obiskih.

Koliko konkretnih odločitev Karana, Minića in drugih funkcionarjev je neposredno posledica Dodikovih navodil, pa iz javno dostopnih informacij ni mogoče avtomatično ugotoviti.

Pred volitvami je ponovno postal obraz SNSD

Prav prihajajoče volitve bodo zato zanimiv preizkus njegovega političnega modela. Dodik ne more biti kandidat, lahko pa svojo prepoznavnost uporablja za podporo kandidatom SNSD. RSE ugotavlja, da je med njegovim imenom in stranko v delu volilnega telesa nastala zelo močna povezava, zato lahko njegovo pojavljanje v kampanji koristi kandidatom, ki so dejansko na glasovnicah.

Tudi novinarka Lejla Memčić Herić je za N1 BiH včeraj opozorila, da Dodika kljub izgubi funkcije ni mogoče obravnavati kot politično nepomembnega. Po njeni oceni ostaja njegov vpliv velik, posebno pozornost pa namenja njegovim mednarodnim aktivnostim.

Toda dejanski odgovor na vprašanje, koliko njegove osebne politične moči se lahko prenese na stranko tudi brez njegove kandidature, bodo dali volivci. V nedeljo ne bodo glasovali o Dodiku osebno, bodo pa glasovali o kandidatih stranke, ki jo še vedno vodi.

Brez predsedniškega položaja, vendar daleč od politične upokojitve

Dodikov primer zato kaže razliko med formalno funkcijo in političnim vplivom. Sodba in prepoved opravljanja javne funkcije sta mu odvzeli institucionalni položaj predsednika Republike Srbske. Nista pa mu odvzeli predsedovanja SNSD, dolgoletne strankarske infrastrukture, medijske prepoznavnosti ali političnih odnosov, ki jih je gradil desetletja.

Slika tik pred volitvami je zato nenavadna: predsednik Republike Srbske je Siniša Karan, premier je Savo Minić, toda v Moskvi ob Miniću sedi Dodik, na predvolilnih plakatih je Dodik in velik del razprave o prihodnosti SNSD se še vedno vrti okoli Dodika.

Nedeljske volitve bodo pokazale predvsem, koliko je ta vpliv prenosljiv na njegove politične zaveznike, ko njegovega imena ni mogoče obkrožiti na glasovnici. Ne bodo pa same po sebi odgovorile na težje vprašanje, ki bo v Republiki Srbski ostalo tudi po volitvah: kako močan je lahko politik brez javne funkcije, če še vedno vodi stranko, ki ima v rokah pomemben del oblasti?

Spletno uredništvo