Slovenska varnostno-obveščevalna agencija (Sova) je potrdila, da pri varnostnem preverjanju prijateljice predsednice republike Nataše Pirc Musar, Viktorije Krivolucke, ni zaznala nobenih varnostnih tveganj. Preverjanje je bilo opravljeno leta 2016 v postopku izredne naturalizacije za pridobitev slovenskega državljanstva in po navedbah agencije ni razkrilo nobenih varnostno pomembnih okoliščin.
Sova ob tem poudarja, da po opravljenem preverjanju ni bila seznanjena z nobenimi novimi dejstvi, ki bi vplivala na takratne ugotovitve. Če bi se v prihodnje pojavile informacije, pomembne za nacionalno varnost, bi agencija ravnala v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi.
Varnostno preverjanje ne pomeni stalnega nadzora
Iz urada predsednice republike so pojasnili, da je bila Viktorija Krivolucka varnostno preverjena že ob pridobitvi slovenskega državljanstva. Ker takrat niso bile ugotovljene nobene varnostno relevantne okoliščine, Sova ni podala zadržkov glede njenega sprejema v državljanstvo.
Ob tem agencija opozarja, da varnostno preverjanje ne pomeni trajnega nadzora posameznika. Gre za presojo v konkretnem postopku, medtem ko lahko Sova tudi pozneje pridobi informacije, pomembne za nacionalno varnost. Če bi zaznala okoliščine, ki bi predstavljale varnostno tveganje, bi o tem obvestila pristojne državne organe.
Sova sicer sodeluje pri varnostnih preverjanjih oseb, delovnih mest in objektov ter zbira podatke, pomembne za zaščito varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države. Zaradi občutljivosti teh postopkov podrobnosti posameznih preverjanj javno ne komentira.
Kakšna je vloga policije?
Vprašanje morebitnega dodatnega preverjanja je komentiral tudi nekdanji direktor Sove Rajko Kozmelj. Po njegovih besedah bi lahko policija uvedla postopek preverjanja, če bi bila določena oseba redno povezana z varovano osebo, kar omogoča zakon o policijskih pooblastilih.
Na Generalni policijski upravi poudarjajo, da policija neprestano spremlja varnostno situacijo oseb, ki jih varuje, ocenjuje morebitna nova tveganja in temu prilagaja varnostne ukrepe. Del teh postopkov je tudi zbiranje ter preverjanje informacij, ki bi lahko vplivale na stopnjo ogroženosti varovane osebe.
Ker gre za varnostne postopke in osebne podatke, policija konkretnih primerov javno ne komentira.
Dnevnik in APA objavila dodatna razkritja
Medtem ko Sova vztraja, da pri varnostnem preverjanju Viktorije Krivolucke ni zaznala nobenih varnostnih tveganj, sta Dnevnik in avstrijska tiskovna agencija APA objavila rezultate skupne novinarske preiskave, ki se osredotoča na njeno preteklost in povezave z nekdanjim namestnikom direktorja Varnostno-informativne službe (VIS) Romanom Jegličem. Ta je v začetku devetdesetih let zasedal enega najpomembnejših položajev v slovenski obveščevalni službi, pozneje pa so ga mediji povezovali tudi s piramidno shemo Catch the Cash. Novinarji navajajo, da so ga izsledili na nekdanjem naslovu prebivališča Viktorije Krivolucke v sibirskem Krasnojarsku.
Po pojasnilih urada predsednice sta bila Krivolucka in Jeglič v preteklosti partnerja. Predsednica republike zatrjuje, da Jegliča osebno nikoli ni poznala, po informacijah urada pa Krivolucka z njim že več kot 15 let nima nobenega stika. Enako je v pisnem odzivu za POP TV navedla tudi Krivolucka, ki je zapisala, da njegove obveščevalne preteklosti v času njune zveze ni poznala.
Novinarji odpirajo vprašanja o ravnanju urada predsednice
Dnevnik v nadaljevanju izpostavlja več odprtih vprašanj. Med drugim se sprašuje, ali je predsednica republike po prejemu novinarskih vprašanj od Sove zahtevala dodatna pojasnila o morebitnih varnostnih tveganjih, povezanih z Viktorijo Krivolucko oziroma Romanom Jegličem. Iz javno objavljenih pojasnil po oceni avtorjev tega ni mogoče razbrati. Gre za vprašanje, ki ga odpira novinarska preiskava, ne pa za ugotovitev pristojnih organov.
Novinarji opozarjajo tudi na dejstvo, da je urad predsednice po prejemu vprašanj avstrijskega novinarja o zadevi obvestil Sovo. Po njihovem mnenju takšna poteza odpira dodatna vprašanja, hkrati pa dodajajo, da brez vpogleda v vsebino dopisa Sovi njegovega pomena ni mogoče dokončno oceniti.
Dnevnik poleg tega opozarja na časovno sosledje dogodkov. Predsednica republike je po julijski prometni nesreči v predoru Kastelec dejala, da sta s Krivolucko prijateljici “že skoraj 20 let”, medtem ko urad predsednice navaja, da Krivolucka z Romanom Jegličem že več kot 15 let nima stikov. Novinarji ob tem opozarjajo, da se obdobji časovno prekrivata, vendar pri tem ne navajajo dokazov o kakršnem koli nedovoljenem ravnanju.
Politični odzivi in stališče predsedničinega urada
Vprašanje varnostnega preverjanja je dodatno zaostrila politična razprava. Poslanec SDS Žan Mahnič je predlagal, naj Sova, Obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo in druge pristojne službe predsednici republike prenehajo posredovati obveščevalna poročila ter naj pristojni organi opravijo protiobveščevalno-varnostno presojo okoliščin, povezanih z njenimi potovanji v Rusijo in stiki oseb iz njenega kroga.
V uradu predsednice republike so takšne očitke odločno zavrnili. Poudarili so, da predsednica od začetka mandata ni prejela nobenega opozorila pristojnih služb o morebitnem varnostnem tveganju, povezanem z Viktorijo Krivolucko, ter da lahko do tajnih podatkov dostopa neposredno na podlagi zakona, brez posebnega varnostnega dovoljenja.
Za zdaj tako ostaja uradno stališče Sove nespremenjeno: pri varnostnem preverjanju Viktorije Krivolucke niso zaznali nobenih varnostnih tveganj, Dnevnik in APA pa s svojo preiskavo odpirata dodatna vprašanja o njeni preteklosti, odzivih urada predsednice in okoliščinah, ki jih po njunem mnenju velja dodatno pojasniti.
Spletno uredništvo
