Po prvem delu, kjer smo pregledali dosežke na področjih zdravstva, šolstva, znanosti in infrastrukture, v nadaljevanju izpostavljamo ukrepe, ki so usmerjeni v večjo varnost, socialno pravičnost, obnovo po katastrofalnih poplavah ter zagotavljanje dostojnega življenja v starosti in stanovanjsko politiko.
Varnost za ljudi, ne za naslove
Na Ministrstvu za notranje zadeve so v ospredje postavili široko razumevanje varnosti – ne le kot varovanje meje, temveč kot varnost v skupnosti, na stadionih, v šolah in tudi v zraku.
Posebej izstopa sistemsko urejanje helikopterske nujne medicinske pomoči, ki jo bo država dolgoročno izvajala z lastnimi zrakoplovi – v teku je nakup dveh helikopterjev. Obenem je bil sprejet Protokol obveščanja in ukrepanja ob grožnjah šolam in fakultetam, ki omogoča hitro in usklajeno delovanje.
Na področju zakonodaje so zaostrili ukrepe proti nasilju na športnih prireditvah ter celovito prenovili Zakon o detektivski dejavnosti. V pripravi je tudi Resolucija o dolgoročnem razvoju policije do leta 2035 – za bolj stabilno in predvidljivo vlaganje v varnost.
Popoplavna obnova: Ne le sanacija, tudi zaščita za prihodnost
Avgustovske poplave leta 2023 so razgalile ranljivost številnih okolij. Služba za obnovo po poplavah in plazovih se je odzvala hitro in celovito. Obnova poteka na več ravneh hkrati – s poudarkom na varnosti ljudi.
Eden zahtevnejših, a ključnih ukrepov je odstranjevanje nevarnih objektov in preselitev prebivalcev iz ogroženih območij. Cilj pa ni zgolj sanacija, temveč trajnostna in odporna obnova, ki bo skupnosti zaščitila pred prihodnjimi nesrečami.
Pokojninska reforma: Da ne bo generacije brez pokojnin
Na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so pred državnim zborom pravkar zaključili pripravo ene največjih reform te vlade – pokojninske. Reforma predvideva postopno zvišanje odmernega odstotka do 70 % do leta 2035, zvišanje invalidskih, vdovskih in družinskih pokojnin ter uvedbo zimskega dodatka, ki bo letos znašal 150 evrov, do leta 2030 pa narasel na 250 evrov.
Ukrep ne meri le na današnje upokojence, ampak tudi na mlade – gre za krepitev zaupanja v sistem, ki bo obstal tudi zanje. Reforma je nastala v širokem socialnem dialogu, kar je njena posebna dodana vrednost.
Zaščita delavcev in boljša rejnina
S spremembo zakona o zaposlovanju tujcev Slovenija uvaja orodja za zaščito delavcev migrantov in nadzor nad nepoštenimi delodajalci. Za rejnike pa je tik pred sprejemom zakon, ki bo uredil višino rejnin in izboljšal pogoje za izvajanje rejniške dejavnosti.
Pomembna novost je tudi zakonska podlaga za skrajšani delovni čas v kriznih obdobjih, ki bo omogočila hitrejše odzive države v prihodnjih gospodarskih in naravnih pretresih.
Solidarna prihodnost: Več javnih stanovanj in dostop do oskrbe
Ministrstvo za solidarno prihodnost je pripravilo zakonodajni sveženj, ki predstavlja največji javni stanovanjski zagon po osamosvojitvi. Do leta 2035 bo za gradnjo javnih najemnih stanovanj namenjenih 100 milijonov evrov letno – proračunsko pa je že zdaj zagotovljenih 251 milijonov evrov.
Vlada je prav tako vzpostavila temelje dolgotrajne oskrbe, ki bo do konca leta vključila do 30.000 uporabnikov. Prva pravica – oskrbovalec družinskega člana – je že dostopna. Poleg tega trenutno poteka največji investicijski cikel v domove za starejše – gradnja, nadgradnja ali prenova poteka na 30 lokacijah po državi.
Ne zamudite tretjega dela, ki ga boste lahko brali že jutri zjutraj.
Spletno uredništvo
