Bruselj se je odzval na val groženj z bombami: Evropski komisar razkril, katere ukrepe so že sprožili

Po množici groženj z bombami, ki so v zadnjih dneh pretresle evropski letalski promet, se je odzvala Evropska komisija. Evropski komisar za promet Apostolos Tzitzikostas je danes potrdil aktivacijo evropskega mehanizma za izmenjavo informacij o letalski varnosti in pozval države članice k okrepljenemu sodelovanju.
Medtem so se pojavile nove podrobnosti o izvoru nekaterih groženj, ki so povzročile preusmeritve letal, posredovanje vojaških lovcev in obsežne varnostne preglede.
V ospredju ostaja vprašanje, ali gre za nepovezane lažne prijave ali za usklajeno povzročanje motenj v evropskem letalskem prometu.
Evropski komisar iz Dublina potrdil aktivacijo varnostnega mehanizma
Evropska komisija je zaradi nenavadnega vala groženj z bombami na potniških letalih aktivirala evropski mehanizem za izmenjavo informacij o varnosti civilnega letalstva. To je danes, 5. novembra, na novinarski konferenci v Dublinu potrdil evropski komisar za trajnostni promet in turizem Apostolos Tzitzikostas. Kot poroča grški časnik Kathimerini, je komisar pojasnil, da evropske institucije pozorno spremljajo dogajanje in so že v stiku z državami članicami, ki so jih prizadeli varnostni incidenti.
Tzitzikostas je razkril, da je osebno stopil v stik tudi z Agencijo Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA), da bi skupaj ocenili morebitne posledice ponavljajočih se groženj za varnost evropskega letalskega prometa. Poudaril je, da je zaščita potnikov in drugih civilistov prednostna naloga ter da so grožnje njihovemu življenju in varnosti nesprejemljive.
Aktivacija evropskega mehanizma pomeni, da pristojne službe držav članic okrepijo izmenjavo informacij o varnostnih opozorilih in incidentih. To je posebej pomembno v razmerah, ko se podobne grožnje pojavljajo skoraj istočasno na letih različnih letalskih družb in v zračnem prostoru več držav. Posamezno opozorilo lahko namreč zadeva letalo, ki je vzletelo v eni državi, prečka zračni prostor druge in je namenjeno na letališče v tretji.
Komisar je nacionalne organe pozval, naj tesno sodelujejo z upravljavci letališč, letalskimi družbami in policijskimi službami. Ob tem je spomnil, da so za ocenjevanje posameznih groženj, izvajanje varnostnih ukrepov in preiskovanje incidentov še naprej odgovorne predvsem nacionalne oblasti. Evropska komisija torej ni prevzela vodenja preiskav, temveč je okrepila sodelovanje in pretok informacij med državami.
So grožnje povezane? Bruselj za zdaj ne želi sklepati prehitro
Največ pozornosti vzbuja vprašanje, ali imajo številne grožnje skupnega organizatorja. V samo nekaj dneh so se namreč podobna opozorila pojavila na letih različnih prevoznikov, pri čemer so bile prizadete številne evropske države. Takšno časovno sovpadanje je sprožilo ugibanja o morebitni usklajeni akciji, katere namen bi bil povzročanje motenj v letalskem prometu.
Toda evropski komisar je bil pri odgovoru previden. Po poročanju grške televizije SKAI je poudaril, da je še prezgodaj za ugotavljanje morebitnih povezav med posameznimi incidenti, saj nacionalne preiskave še potekajo. Komisija prav tako nima informacij, na podlagi katerih bi lahko potrdila, da gre za kibernetski napad.
Takšno razlikovanje je pomembno. Veliko število podobnih opozoril lahko kaže na skupen vzorec, vendar samo po sebi še ne dokazuje, da jih pošilja ista oseba, skupina ali organizacija. Preiskovalci bodo morali ugotoviti, od kod so prihajala sporočila, komu so bila poslana in ali obstajajo tehnične oziroma vsebinske povezave med posameznimi grožnjami.
Anonimna sporočila v italijanščini: Pojavile so se prve podrobnosti
Medtem ko evropske institucije usklajujejo odziv, so italijanski preiskovalci razkrili podrobnosti o dveh grožnjah, povezanih z letoma proti Rimu. Po poročanju britanskega Guardiana, ki se sklicuje na italijansko tiskovno agencijo ANSA in policijske vire, sta bili opozorili za letali iz Helsinkov in Dublina poslani v anonimnem elektronskem sporočilu, napisanem v italijanščini.
Sporočilo je bilo naslovljeno na družbo Aeroporti di Roma, ki upravlja rimski letališči, ter druge povezane prejemnike. Njegova zadeva je bila označena kot opozorilo o grožnji. Podatek je pomemben, saj kaže, da so bila vsaj nekatera opozorila posredovana prek elektronske pošte, ne pa neposredno posadkam letal.
Vendar dejstvo, da je bilo sporočilo napisano v italijanščini, ne dokazuje, da je pošiljatelj iz Italije. Prav tako še ni znano, ali je ista oseba poslala tudi opozorila za druge polete. Za takšne ugotovitve bodo potrebni nadaljnji preiskovalni postopki in analiza izvora elektronskih sporočil.
Podobne podatke so objavili tudi na Češkem. Tiskovna predstavnica praškega letališča Denisa Hejtmankova je za AFP pojasnila, da so opozorila za štiri letala, namenjena v Prago, prejeli po elektronski pošti z anonimnih naslovov. Češka policija je verodostojnost groženj ocenila kot nizko, vendar je kljub temu izvedla predpisane varnostne postopke.
Zakaj so incidenti sprožili toliko zaskrbljenosti?
Današnji dogodki so prizadeli lete na povezavah med številnimi evropskimi državami. Med njimi so bile Italija, Irska, Združeno kraljestvo, Španija, Bolgarija, Romunija, Poljska, Finska, Avstrija, Danska, Belgija, Portugalska, Grčija in Češka. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je bilo samo danes z grožnjami prizadetih najmanj 14 letov, Guardian pa navaja najmanj 15 primerov.
Od začetka tedna so pristojne službe obravnavale že več kot 20 takšnih opozoril. Najmanj sedem jih je bilo povezanih z letalsko družbo Ryanair, med prizadetimi pa so bili tudi Aer Lingus, Finnair, Wizz Air, LOT, Aegean Airlines in drugi prevozniki.
Posledice so bile precejšnje. Vojaški lovci so spremljali letala v Franciji, Italiji in Bolgariji, nekateri poleti so bili preusmerjeni na druga letališča, drugod pa so morali po pristanku opraviti posebne preglede. V vseh doslej pregledanih letalih po objavljenih informacijah niso našli eksplozivnih naprav.
Posebej nenavadno je, da so bile grožnje usmerjene proti različnim letalskim družbam in povezavam, ne zgolj proti enemu prevozniku ali enemu letališču. Guardian ob tem navaja ocene letalskih strokovnjakov, da posamezne lažne grožnje sicer niso redkost, tolikšno število v tako kratkem obdobju pa je neobičajno.
V ozadju tudi strah pred hibridnimi napadi
Serija incidentov se dogaja v času, ko evropske države opozarjajo na vse pogostejše varnostne grožnje, ki ne vključujejo nujno neposrednih vojaških napadov. Med njimi so kibernetski napadi, sabotaže, motnje komunikacijskih sistemov, dejavnosti brezpilotnih letalnikov in druge oblike povzročanja motenj v delovanju kritične infrastrukture.
Britanski Guardian poroča, da so ponavljajoča se opozorila o bombah ponovno odprla razpravo o morebitnem hibridnem delovanju. V takšnem primeru cilj ni nujno fizično uničenje letala ali druge infrastrukture. Že sama grožnja lahko povzroči velike organizacijske težave, dodatne stroške in negotovost med potniki, saj morajo pristojne službe vsako opozorilo obravnavati resno.
Francoski generalni sekretar za obrambo in nacionalno varnost Nicolas Roche je že prejšnji mesec v parlamentu opozoril na kopičenje različnih oblik hibridnih napadov v Evropi, med katere je uvrstil sabotaže, kibernetske napade, uporabo brezpilotnih letalnikov in vohunjenje. Ta širši varnostni kontekst je eden od razlogov, da so današnje grožnje vzbudile tako veliko pozornosti.
Vendar preiskovalci za zdaj niso predstavili dokazov, ki bi sedanje grožnje z bombami povezovali z določeno državo ali organizirano tujo operacijo. Tudi Evropska komisija takšne povezave ni potrdila. Zato ostajajo ugibanja o morebitnem hibridnem ozadju zgolj ena od razlag, ne pa ugotovitev pristojnih organov.
Že lažna grožnja lahko povzroči velike motnje
Letalski promet je zaradi svoje mednarodne narave posebej občutljiv na varnostne preplaha. Ko pristojne službe prejmejo opozorilo o morebitni eksplozivni napravi na letalu, ne morejo preprosto počakati, ali se bo grožnja izkazala za resnično. Potrebni so takojšnja ocena tveganja, usklajevanje z nadzorom zračnega prometa in po potrebi sprememba načrtovane poti.
Če letalo pristane na nadomestnem letališču, morajo pristojne službe zagotoviti varno območje, organizirati pregled letala in prtljage ter poskrbeti za potnike. V posameznih primerih lahko zaradi varnostnih ukrepov začasno omejijo tudi promet drugih letal. To pomeni, da lahko ena sama lažna prijava vpliva na precej več ljudi kot zgolj na potnike neposredno prizadetega poleta.
Današnje dogajanje je pokazalo tudi, kako hitro lahko posamezni incident preraste v mednarodno varnostno vprašanje. Grožnja, poslana na naslov letališkega upravljavca v eni državi, lahko zahteva posredovanje vojaškega letalstva druge države in sodelovanje organov pregona na več območjih.
Prav zaradi takšnih okoliščin je Evropska komisija poudarila pomen učinkovite izmenjave informacij. Če se podobna opozorila pojavljajo istočasno na različnih koncih Evrope, lahko sodelovanje pristojnim organom pomaga hitreje prepoznati morebitne skupne značilnosti in ustrezno prilagoditi varnostne ukrepe.
Kaj sledi po odzivu Evropske komisije?
Aktivacija evropskega mehanizma še ne pomeni, da so oblasti ugotovile izvor groženj ali potrdile njihovo povezanost. Pomeni pa, da je njihovo obravnavanje dobilo tudi evropsko razsežnost. Nacionalne preiskave se nadaljujejo, Evropska komisija in EASA pa spremljata dogajanje ter sodelujeta pri izmenjavi informacij.
Ključna vprašanja ostajajo odprta. Preiskovalci bodo morali ugotoviti, ali so bila anonimna opozorila poslana iz povezanih virov, ali so pošiljatelji uporabljali podobne načine prikrivanja identitete in ali je bilo mogoče zaznati skupen namen. Pomembno bo tudi, ali se bo val groženj nadaljeval ali pa bodo pristojne službe uspele identificirati odgovorne.
Za potnike je bistveno, da so se dosedanji incidenti končali brez odkritih eksplozivnih naprav in brez poročil o poškodovanih. Za evropske varnostne organe pa ostaja izziv, kako preprečiti, da bi anonimne grožnje še naprej povzročale obsežne motnje v mednarodnem letalskem prometu.
Današnji odziv Bruslja zato predstavlja predvsem korak k tesnejšemu sodelovanju držav članic. Ali bodo preiskave razkrile skupno ozadje incidentov ali več nepovezanih lažnih prijav, pa za zdaj ostaja neodgovorjeno.
Spletno uredništvo



