Blokada Hormuške ožine grozi svetovni oskrbi z nafto: Kitajska opozarja na resnost situacije

Iran je z nadzorom nad strateško pomembno Hormuško ožino poskrbel za drastične spremembe na svetovnih trgih nafte, ki so se odzvali z dvigom cen. Ta ključna pot, skozi katero dnevno prepluje okoli 20 milijonov sodov nafte, je zdaj blokirana, kar vzbuja strahove pred dolgotrajno motnjo v oskrbi. Medtem ko svet išče rešitve, je Kitajska izrazila resno zaskrbljenost glede naraščajočih napetosti.

Napetosti so se povečale po napadu ZDA in Izraela na Iran. V odgovor je Iran blokiral Hormuško ožino, kar je dvignilo ceno ameriške nafte za več kot šest odstotkov na 79,20 dolarja za sod. Severnomorska nafta brent je poskočila za 3,75 odstotka, s čimer se je cena povzpela na 84,45 dolarja za sod. Od petka je brent podražitev dosegla že 17 odstotkov. Trgovci z nafto opozarjajo na visoko stopnjo nervoze na trgih, saj se strah pred oskrbnimi težavami povečuje.

Iranov nadzor nad Hormuško ožino

Iranska mornarica je uradno sporočila, da je prevzela nadzor nad Hormuško ožino. Zavarovalnice so zaradi vojaškega tveganja odpovedale kritja za plovila, kar je povzročilo, da se tankerji in kontejnerske ladje izogibajo tej ključni poti. Irak je bil prisiljen ustaviti proizvodnjo na enem največjih naftnih polj, Rumaila, saj ladje zaradi blokade ne prevzemajo več nafte. Kitajski ladjar Cosco pa je že ustavil prevoz nafte skozi ožino, s čimer je začasno prekinil dobavo nafte iz držav, kot so Združeni arabski emirati, Bahrajn, Savdska Arabija, Irak in Kuvajt.

Alternativne poti ne morejo nadomestiti količine nafte, ki prehaja skozi Hormuško ožino. Čeprav lahko Savdska Arabija in Združeni arabski emirati preusmerita do pet milijonov sodov dnevno preko naftovodov, to predstavlja le četrtino prometa skozi ožino. Analitiki opozarjajo, da bi trajna blokada močno prizadela svetovno gospodarstvo. Cene prevoza in zavarovanj za ladje iz Perzijskega zaliva naraščajo, trgi pa se soočajo s premijo tveganja, ki dviga ceno sodčka nafte za približno 15 dolarjev.

Kitajska izraža zaskrbljenost

Kitajska, ki ji je namenjenih skoraj 80 odstotkov naftnih pošiljk iz regije, je med prvimi izrazila zaskrbljenost zaradi posledic blokade. Opredelila je Hormuško ožino kot ključno za energetsko varnost in pozvala k umiritvi razmer ter vzpostavitvi varnih pogojev za pomorski promet. Kitajska diplomacija je opozorila, da bi dolgotrajna blokada lahko destabilizirala svetovni energetski trg in povzročila recesijske pritiske, zlasti v državah v razvoju, ki so najbolj občutljive na visoke cene energentov.

Blokada vpliva ne le na nafto, temveč tudi na globalni trg utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Katar je bil prisiljen prekiniti velik del proizvodnje, kar je povzročilo dvig cen LNG in povečalo dnevne vozarine za 40 odstotkov. Trgi v Aziji in Evropi so dodatno obremenjeni. Čeprav Evropa ni močno odvisna od zalivskih dobav nafte, številne članice EU uvažajo energente skozi regijo. Strokovnjaki napovedujejo nadaljnjo rast cen in motnje v oskrbi. Evropska komisija že pripravlja krizne ukrepe za stabilizacijo energetskih trgov.

Spletno uredništvo