Od poplav do pokojnin: Mandat, ki je stresel sisteme in postavil temelje za naslednja desetletja

Mandat vlade Roberta Goloba se je začel v obdobju, ko je Slovenija ravno izhajala iz pandemije covida-19, ki je državo in svet pustila v stanju politične, zdravstvene ter gospodarske negotovosti. Toda namesto umiritve so v naslednjih letih sledile nove preizkušnje: energetska kriza, inflacijski pritiski, geopolitični pretresi, trgovinska in varnostna nestabilnost v Evropi ter – za Slovenijo posebej boleče – naravne nesreče, ki so dosegle razsežnost, primerljivo z največjimi krizami v zgodovini samostojne države.

Kljub temu je Slovenija v obdobju 2022–2025 ohranila gospodarsko rast, stabilne javne finance in pozitivne ocene bonitetnih agencij. Država je ostala med članicami EU, ki jih tuji in domači analitiki uvrščajo med bolj stabilne, hkrati pa je vlada v tem času začela reševati področja, ki so bila desetletja potisnjena na stranski tir: stanovanjsko politiko, pokojninski sistem, plačni sistem javnega sektorja, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo in investicije v znanost ter znanje. Del ukrepov bo učinke pokazal postopno, a pomembno je, da so se na številnih področjih začeli procesi, ki jih predhodne vlade niso zmogle ali upale odpreti.

Trg dela in pokojnine: reforma, ki je čakala predolgo

Eden ključnih premikov mandata je pokojninska reforma, ki začne veljati 1. januarja 2026. Gre za reformo, s katero se je v Sloveniji odlašalo več let, če ne desetletij, in ki je zaradi staranja prebivalstva postajala nujna. Po ocenah številnih poznavalcev pokojninskega sistema je bila reforma pripravljena v trenutku, ko je bilo še mogoče uvesti spremembe na način, ki ostaja prijazen do ljudi in ohranja socialno ravnotežje.

Jedro reforme je jasno: ohranitev 40 let delovne dobe kot standarda, dvig odmernega odstotka na 70 odstotkov in dolgoročna vzdržnost sistema, ki bo ohranjal zaupanje tako sedanjih kot prihodnjih upokojencev. Reforma naj bi po načrtih vlade omogočila stabilnejšo perspektivo pokojninskega sistema in hkrati ustvarila pogoje, v katerih bodo mlajše generacije, ki šele vstopajo na trg dela, verjele, da sistem ne bo zlomljen ob njihovem upokojevanju.

Pomemben element reforme je tudi dejstvo, da je bila pripravljena v soglasju s socialnimi partnerji, kar je v slovenskem prostoru pogosto ključno za legitimnost takšnih sprememb. Pozitivne ocene reforme so prišle tudi iz Evropske komisije in bonitetnih hiš, njen sprejem pa je bil povezan tudi s pogoji za izplačilo sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost.

Plačna reforma javnega sektorja: najobsežnejša prenova doslej

Drugi velik sistemski premik mandata predstavlja prenova plačnega sistema v javnem sektorju. Ta je v Sloveniji dolgo veljal za področje, kjer so se neravnotežja kopičila in postajala vse težje obvladljiva, kar je povzročalo frustracije, odlive kadrov in naraščajočo kadrovsko stisko.

Vlada je v tem mandatu izvedla najobsežnejšo prenovo plačnega sistema doslej in jo prav tako izpeljala v sodelovanju s socialnimi partnerji. Ključno sporočilo reforme je, da je javni sektor hrbtenica države, saj zagotavlja šolstvo, zdravstvo, socialno varnost in številne storitve, brez katerih kakovost življenja v Sloveniji ne bi bila primerljiva z razvitimi državami EU. Prav zaradi močnega javnega sektorja se Slovenija uvršča med države z najnižjo dohodkovno neenakostjo, in ohranitev te prednosti je bila eden glavnih argumentov reformnega pristopa.

S prenovo sistema so se po navedbah vlade odpravila nesorazmerja, določila jasnejša plačna razmerja in ustvaril vzdržnejši okvir za prihodnost. Reforma naj bi javni sektor naredila bolj privlačen tudi za mlade, ki se ob začetku kariere pogosto odločajo za zasebni sektor ali delo v tujini, hkrati pa naj bi prispevala k temu, da izkušeni zaposleni v javnem sektorju ne bi odhajali zaradi občutka sistemske nepravičnosti.

Stanovanja, stabilnost in socialna varnost: tema, ki jo je bilo nemogoče več ignorirati

Če je v mandat vstopila ena politična tema, ki je postala simbol širšega občutka nepravičnosti, je to področje stanovanjske politike. Slovenija je po podatkih EU v mnogih pogledih država z visoko socialno varnostjo in dobrim obvladovanjem stanovanjskih bremen, vendar je hkrati res, da je bila stanovanjska politika od osamosvojitve močno zanemarjena. Posledice so najtežje občutili mladi in mlade družine, ki so se v razmerah visokih cen nepremičnin in dragih kreditov znašli pred skoraj nemogočo nalogo: priti do lastnega doma.

Vlada je v mandatu začela intenzivneje govoriti o gradnji javnih in neprofitnih stanovanj in o zagonu stanovanjske politike kot sistemskega projekta. Poudarek je bil na dostopnosti, povečanju stanovanjske ponudbe in na finančnih mehanizmih, ki bi olajšali dostop do stanovanj tistim, ki stroškov ne zmorejo sami. Gre za področje, kjer se rezultati ne pokažejo čez noč, a politična odločitev za resnejši začetek gradnje je bila eden simbolnih potez mandata.

Šolstvo in znanje: več vlaganj, boljši pogoji in prenova vsebin

Med področji, kjer so se problemi skozi desetletja kopičili, je tudi šolstvo. Kadrovska stiska, posebej med mladimi učitelji, je postajala vse bolj pereča, kakovost pogojev dela pa pogosto ni več ustrezala realnim potrebam sodobne družbe. Vlada je z reformo plačnega sistema poskrbela tudi za izboljšanje plač učiteljev, še posebej začetnikov, kar naj bi bil ključni korak za stabilizacijo izobraževalnega sistema.

Z zakonodajnimi spremembami je bilo osnovnemu in srednjemu šolstvu zagotovljeno dolgoročno načrtno financiranje s ciljem 0,5 odstotka BDP letno. Ob tem so se začela večja vlaganja v infrastrukturo in podporne mehanizme: 67 milijonov evrov investicij v srednje šole in dijaške domove ter 160 milijonov evrov za okrepitev študijske pomoči.

Poseben poudarek pa je bil namenjen tudi prenovi vsebin in načinov učenja. Cilj takšne prenove je, da učenci in dijaki pridobijo sodobne kompetence, ki jih zahteva čas: digitalne veščine, medijsko pismenost, kritično presojo informacij, finančno pismenost ter sposobnost sodelovanja in ustvarjalnega reševanja problemov. S tem se krepi tudi vez med izobraževalnim sistemom in gospodarstvom, saj je uporabnost znanja v praksi vse bolj ključna za konkurenčnost države.

Znanost in razvoj: vstop v velike sisteme in gradnja prihodnosti

Na področju znanosti je bil mandat zaznamovan z ambicijo, da Slovenija postane bolj dejaven igralec v evropskem raziskovalnem prostoru. Slovenija je postala članica Cerna in Evropske vesoljske agencije, kar pomeni več priložnosti za vključevanje domačega znanja v najnaprednejše projekte v Evropi.

Hkrati poteka razvoj novega genskega zdravila z domačimi strokovnjaki, začel se je razvoj superračunalnika, vzpostavljen pa je tudi kompetenčni center kot zadnji steber ekosistema umetne inteligence. Pomemben sistemski premik je bil tudi na področju financiranja znanosti: prvič je bilo znanosti zagotovljeno dolgoročno načrtno financiranje do 1,25 odstotka BDP letno, kar daje stabilnejši okvir za raziskovalne in razvojne projekte. Tudi simbolno je država prvič obeležila dan znanosti 10. novembra, s čimer se je želelo poudariti pomen znanja in raziskav kot temelja prihodnjega razvoja.

Javno zdravstvo: obrat trendov in naložbe, ki niso več odlagane

Zdravstvo je bilo eno najtežjih in hkrati najbolj občutljivih področij mandata. Vlada je ob prevzemu mandata podedovala desetletja nakopičenih težav na področju dostopnosti, kadrov, financiranja in organizacije. V tem mandatu so bile izvedene spremembe, ki so hkrati naslovile več ključnih dimenzij sistema, kar je pogosto pomenilo tudi politična tveganja in odpor.

Po navedbah vlade se trendi na področju čakalnih dob in dostopa do osebnega zdravnika obračajo v pozitivno smer. Krajšanje čakalnih dob je posebej izpostavljeno na področjih, kot so kardiologija, urologija, ortopedija, infektologija, diabetologija in psihiatrija. Spremembe načina financiranja družinskih ambulant naj bi prispevale k temu, da ima 7,5 odstotka več ljudi znova svojega osebnega zdravnika, hkrati pa se je zgodil premik tudi pri specializacijah: po dolgem času je skoraj 100 novih specialistov družinske in splošne medicine.

Država je v tem mandatu izraziteje začela vlagati tudi v zdravstveno infrastrukturo. V izvajanju je več kot 60 projektov v skupni vrednosti več kot 800 milijonov evrov, kar pomeni, da zdravstvo ni več “zamrznjeno” področje, temveč prostor aktivnega investicijskega cikla. Vlada ob tem poudarja, da bo javno zdravstvo krepila tudi v prihodnje, pri čemer kot dokaz uspešnosti izpostavlja podatke Eurostata o zgodnjem odkrivanju rakavih obolenj, kjer je Slovenija med najuspešnejšimi državami EU, kar je tesno povezano z preventivnimi programi Dora, Zora in Svit.

Dolgotrajna oskrba: sistem, ki ga država gradi prvič

Vzpostavitev sistema dolgotrajne oskrbe je eden najzahtevnejših socialnih projektov v zadnjih desetletjih. Gre za kompleksno področje, ki se neposredno dotika staranja prebivalstva in potreb družin, ki pogosto ostanejo brez podpore pri skrbi za starejše, bolne ali osebe, ki pomoč potrebujejo vsak dan.

Vlada je v tem mandatu postavila sistem, ki naj bi prvič celovito uredil podporo starejšim in drugim, ki potrebujejo pomoč pri vsakdanjem življenju. Zagotovljene so bile storitve na domu in v institucijah ter stabilnejši sistem financiranja. Čeprav je pričakovano, da so v začetnih fazah prisotne težave in prilagoditve, je pomembno, da je smer jasna: dostopna, kakovostna in sistemsko urejena oskrba, ki razbremenjuje družine in krepi socialno varnost.

Odziv na naravne nesreče: poplave 2023 kot prelomna točka

Mandat je zaznamovala tudi ujma avgusta 2023, ki je Sloveniji povzročila skoraj tri milijarde evrov neposredne škode. Po prvem kriznem odzivu je sledilo sistemsko urejanje obnove, pri čemer so bili sprejeti interventni zakoni, ki so omogočili takojšnjo pomoč ljudem in gospodarstvu ter predplačila za obnovo stanovanjskih objektov.

Pomemben del odziva je bila tudi vzpostavitev klicnega centra 114, ki je postal enotna točka informiranja za prizadete. Vlada navaja, da je do 25. julija 2025 za pomoč in obnovo izplačala 1,181 milijarde evrov, pri čemer obnova ni bila zastavljena zgolj kot sanacija, temveč tudi kot krepitev odpornosti in zagotavljanje varnejšega bivanja za prihodnost.

Mandat kriz, a tudi mandat temeljev

Krize so mandat vlade Roberta Goloba zaznamovale močno in pogosto nepredvidljivo. Toda ključna teza tega obdobja je, da Slovenija v teh letih ni zgolj gasila “požarov”, temveč začela postavljati temelje za prihodnja desetletja. Krepili so javno zdravstvo, šolstvo in socialno varnost, odprli reforme, ki so čakale predolgo, ter podprli znanje, raziskave in razvojne naložbe kot ključne stebre prihodnosti.

V političnem smislu je mandat 2022–2025 tako mogoče razumeti kot obdobje, ko so se v najtežjih razmerah odpirali sistemi, ki so bili prej pogosto nedotakljivi. Učinki nekaterih ukrepov bodo vidni šele postopno, a procesi so se začeli – in to je v državi, ki je pogosto previdna pri velikih reformah, že samo po sebi pomembna sprememba.

Spletno uredništvo