Slovensko šolstvo se v zadnjih letih sooča z zanimivim paradoksom. Čeprav se število osnovnošolskih učiteljev povečuje, smo v šolskem letu 2022/2023 zaznali opazen upad. V šolskem letu 2017/18 je bilo v osnovnih šolah zaposlenih 17.928 učiteljev, medtem ko je ta številka do šolskega leta 2021/22 narasla na 19.614. Kljub temu pa je naslednje leto sledil padec na 18.610 učiteljev.
Ta trend se je začel med vladanjem Marjana Šarca, ko se je zaradi naraščajočih generacij osnovnošolcev število zaposlenih v šolstvu povečalo. Kasneje, v času vlade Janeza Janše, se je število učiteljev še povečevalo, doseglo vrhunec, nato pa začelo upadati, predvsem zaradi pandemije, ki je zahtevala dodatne kadre za pouk na daljavo in nadomeščanja. V času Roberta Goloba se je ta trend zmanjševanja števila učiteljev nadaljeval, tako da je v šolskem letu 2024/25 število učiteljev padlo na 18.616.
Medtem ko se število učiteljev nekoliko zmanjšuje, pa se število učencev in dijakov povečuje. V zadnjih osmih šolskih letih se je število učencev povečalo z 181.301 na 195.704, število dijakov pa z 73.776 na 83.839. Nasprotno pa je v vrtcih opazen upad, saj se je število otrok zmanjšalo z 86.703 na 82.412. Ta demografski padec v vrtcih se bo čez nekaj let neizogibno odrazil tudi v osnovnih šolah.
Povprečna starost učiteljev pa predstavlja dolgoročen izziv. Osnovnošolski učitelji so v povprečju stari okoli 44 let, medtem ko srednješolski učitelji povprečno štejejo okoli 48 let, pri čemer se je ta številka rahlo znižala na 47,7 leta do leta 2025. Predavatelji na višjih šolah in visokošolski učitelji so najstarejši, saj njihova povprečna starost presega 51 let, kar pomeni, da se bo večji del kadra kmalu upokojil.
Ker število učiteljev ne sledi rasti števila učencev, se to pozna v razmerju učitelj-učenec. V zadnjih letih se to razmerje pri učencih giblje okoli 10–11 učencev na učitelja. Pri dijakih pa se je razmerje zvišalo z 12,2–12,5 na 13,5 dijaka na učitelja v preteklem šolskem letu. Poleg učiteljev se povečuje tudi število vseh zaposlenih v izobraževanju, vključno s hišniki, čistilci, kuharji, strokovnim osebjem, vodstvenimi delavci in knjižničarji. Leta 2018 jih je bilo 71.753, lani pa se je to število povzpelo na 81.725, kar pomeni povečanje za 9.972 zaposlenih.
Delež javnih izdatkov za formalno izobraževanje v bruto domačem proizvodu (BDP) se je v zadnjih osmih letih povečal. Leta 2017 je znašal 4,81 odstotka, do leta 2024 pa se je povečal na 5,14 odstotka. To pomeni, da država v izobraževanje vlaga večji delež BDP kot pred osmimi leti, vendar je ta sredstva potrebno razporediti v sistem, kjer je več učencev, več študentov in starajoči se kader. V obdobju zadnjih treh vlad so se javni izdatki za izobraževanje kot delež BDP gibali med 4,9 in 5,4 odstotka. V času vlade Marjana Šarca (2018–2019) so izdatki ostali stabilni tik pod 5 odstotki BDP. Pod vlado Janeza Janše (2020–2021) je prišlo do najvišjega skoka, kar je povezano tudi z metodološkimi spremembami Sursa in pandemijo. V obdobju vlade Roberta Goloba (2022–2024) se izdatki nekoliko znižajo, vendar se rast po letu 2021 umirja.
Spletno uredništvo
