Kibernetski napad na Dars: Sistem ostal nepoškodovan
V začetku februarja je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) zaznala poskus kibernetskega napada, ki pa ni uspel ogroziti njihovega operativnega delovanja. Varnostni sistemi so 3. februarja zabeležili nenavadno aktivnost v informacijskem sistemu, kar je sprožilo ukrepanje in prijavo dogodka nacionalnemu odzivnemu centru za kibernetsko varnost SI-CERT. Čeprav podrobnosti o naravi napada še niso razjasnjene, Dars zagotavlja, da prometni in nadzorni sistemi niso bili prizadeti, prav tako pa ni bilo ogroženih nobenih občutljivih podatkov.
Na Darsu so poudarili, da poskus vdora ni vplival na njihovo operativno delovanje. Prometni in nadzorni sistemi so delovali nemoteno, napadalci pa po prvih informacijah niso imeli dostopa do občutljivih podatkov. “Delovanje Darsa ni bilo moteno ali ogroženo, prav tako niso bili ogroženi podatki,” so pojasnili v družbi, kar so potrdili tudi pri Slovenski tiskovni agenciji (STA).
Neznana narava napada
Podrobnosti o naravi napada ostajajo skrivnost. Zaenkrat ni jasno, ali je šlo za poskus ohromitve sistema, izsiljevalski virus ali poskus kraje podatkov. Na Darsu so skopi s pojasnili, saj preiskava incidenta še poteka. Kljub temu poudarjajo, da se zavedajo kibernetskih tveganj in da so njihovi sistemi pripravljeni na tovrstne grožnje.
Naraščajoč trend napadov na slovensko infrastrukturo
Incident pri Darsu ni osamljen v slovenskem gospodarskem prostoru. Kibernetski napadi na podjetja, ki upravljajo s kritično infrastrukturo ali pomembnimi energetskimi viri, postajajo vse pogostejši. Pred kratkim so napad zaznali tudi v največjem slovenskem veletrgovcu s plinom, družbi Geoplin, kjer je v omejenem obsegu prizadel del njihovega informacijskega okolja. Geoplin je nemudoma sprožil zaščitne protokole, začel forenzično preiskavo in o dogodku obvestil tudi policijo.
Povečana varnostna pripravljenost
Strokovnjaki za informacijsko varnost opozarjajo, da se slovenska podjetja soočajo z vse bolj sofisticiranimi oblikami napadov. Mnogi gospodarski subjekti zato intenzivneje vlagajo v kibernetsko zaščito ter izobraževanje zaposlenih, ki so pogosto prva obrambna linija pri prepoznavanju “phishing” sporočil. Dodaten pritisk na izboljšanje varnostnih standardov prinaša novi zakon o informacijski varnosti, ki določa strožje zahteve za zavezance, zlasti tiste, ki zagotavljajo bistvene storitve za delovanje države in družbe.
Spletno uredništvo
