Sporni interventni zakon ponovno na mizi: Razburjenje med sindikati in stroko

V slovenski politični areni se ponovno razplamteva razprava o predlogu zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Predlog, ki ga obravnava skupni parlamentarni odbor, je predmet številnih kritik s strani sindikatov, fiskalnega sveta in ekonomistov.

Ti opozarjajo, da zakon poglablja javnofinančni primanjkljaj. Seveda pa ni vseh prepričal, saj nekateri poslanci in stranke vztrajajo pri nujnosti teh ukrepov.

Predlagani ukrepi in politične delitve

Predlog zakona, ki ga podpirajo poslanci strank NSi, SLS, Fokus ter Demokrati in Resni.ca, predvideva več ukrepov za obvladovanje energetske krize. Med njimi so nižji davek na dodano vrednost (DDV) za osnovna živila in določene energente, ugodnejše pogoje za samostojne podjetnike in delo upokojencev, ter odprava omejitev pri delu zdravnikov. Predlagatelji zakon označujejo kot nujen za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva, saj naj bi levosredinska koalicija v preteklih letih zgolj povečevala obremenitve in zmanjšala konkurenčnost države.

Kljub temu je predlog zakona prejšnji teden v Državnem zboru podprlo le 47 poslancev, medtem ko jih je 21 glasovalo proti. Glasovi za so prišli iz vrst NSi-ja, SLS-a, Fokusa, Demokratov, Resni.ce in SDS-a. V strankah Svoboda, SD, Levica in Vesna so zakonu nasprotovali. Nekateri so že napovedali predloge za spremembe, vključno s stranko SDS, ki pa jih še ni vložila. Nasprotno so dopolnila v sredo zvečer vložile stranke Svoboda, SD in Levica, ki želijo črtati člene, ki niso intervencijske narave.

Sindikati in strokovnjaki izrazili nezadovoljstvo

Sindikati so izrazili svoje nezadovoljstvo, saj zakon po njihovem prepričanju koristi predvsem bogatim, ogroža socialno državo in destabilizira velike družbene podsisteme. Kritizirajo tudi samo poimenovanje zakona, saj menijo, da večina ukrepov ne potrebuje sprejemanja kot interventni ukrepi. Predstavniki sindikatov so na seji odbora ponovno izrazili svoje nasprotovanje, saj jih k sodelovanju niso povabili, kar so označili kot nedemokratično.

“Menim, da je šokantno, da parlament, hram demokracije, s tem zakonom postaja institucija, kjer izražanje mnenj zainteresirane javnosti ni zaželeno,”

je dejal predsednik konfederacije Pergam, Jakob Počivavšek.

Prav tako je poslanec Svobode, Lenart Žavbi, opozoril na pomanjkanje vabljenih zunanjih deležnikov, kar je označil za škandalozno. Predsednik odbora, Zvonko Černač, je pojasnil, da je bilo vabilo poslano v skladu s poslovnikom in da bo javna razprava omogočila izmenjavo mnenj.

Vlada in strokovni organi proti predlogu

Vlada je že izrazila svoje nestrinjanje s predlogom zakona, saj ocenjuje, da je fiskalno tvegan in razvojno neučinkovit. Meni, da predlog ne naslavlja ključnih izzivov slovenskega gospodarstva in ne krepi produktivnosti. Prav tako opozarjajo, da ukrepi niso skladni z zastavljenimi cilji in ne bodo učinkoviti, saj so usmerjeni v ozke elemente sistema brez ustrezno opravljenih analiz.

Fiskalni svet in ekonomisti so izrazili skrb, da zakon vodi v skoraj milijardo evrov večji primanjkljaj. Predsednik Davorin Kračun je poudaril potrebo po kompenzaciji za zmanjšanje javnofinančnih prihodkov, medtem ko ekonomist Igor Masten opozarja na potrebo po znižanju državnih izdatkov, vendar ne na račun ključnih resorjev, kot so obramba, policija, izobraževanje in pravosodje.

Delitev mnenj med strokovnjaki

Na seji zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo obravnavana tudi uvedba socialne kapice in prisilnega upokojevanja.

Predstavniki sindikatov bodo ocenili posledice teh ukrepov, saj kapica prinaša nižjo pokojninsko osnovo, prisilno upokojevanje pa manj prispevkov v pokojninsko blagajno.

Spletno uredništvo Naša Primorska