Hrvaška diplomacija je z navdušenjem sprejela odločitev Italije, da vzpostavi svojo izključno gospodarsko cono v Jadranskem morju, kar pomeni, da Slovenija ostaja brez izhoda na odprto morje. Ta poteza Italije je bila uradno sprejeta 3. januarja letos, kar je privedlo do zaključka mednarodnih voda v Jadranu, potem ko je Hrvaška svojo cono vzpostavila že leta 2021.
Italija je z uveljavitvijo izključne gospodarske cone v Jadranskem morju prevzela nadzor nad območjem, ki vključuje pravice do izkoriščanja morskih virov, kot so ribištvo, energetika in podmorska bogastva. Koncept izključne gospodarske cone, znan tudi kot EEZ, je območje, kjer obalna država uživa suverene pravice glede gospodarskih virov, vendar ga mora država razglasiti, da pridobi te pravice.
Pozicija Hrvaške in Italije
Hrvaška je odločitev Italije pozdravila in ob tem objavila zemljevid, na katerem je meja v Piranskem zalivu zarisana po sredini, kljub temu, da je arbitražno sodišče leta 2017 Sloveniji dodelilo tri četrtine zaliva. Hrvaška je svojo izključno gospodarsko cono razglasila leta 2021, Italija pa je svojo formalno vzpostavila pred kratkim, s čimer je Jadransko morje ostalo brez mednarodnih voda.
Odnos Slovenije do novega stanja
Slovenija, ki po arbitražni razsodbi ne more razglasiti svoje izključne gospodarske cone, je predlagala srečanje zunanjih ministrov Slovenije, Italije in Hrvaške. Slovensko zunanje ministrstvo je poudarilo, da razglasitev izključnih gospodarskih con Hrvaške in Italije ne sme prejudicirati pravic, ki jih ima Slovenija po mednarodnem in evropskem pravu.
Trilateralno sodelovanje na Jadranu
Na pobudo Slovenije je bila leta 2021 vzpostavljena trilaterala za sodelovanje na območju Severnega Jadrana, ki obravnava vprašanja ribištva, varnosti, okoljske zaščite in povezljivosti severnojadranskih pristanišč. Slovenija si prizadeva, da bi spoštovane pravice in svoboščine, ki jih zagotavlja arbitražna odločba, ostale nedotaknjene.
Pravni vidiki in mednarodne posledice
Slovenija je v skladu z arbitražnim sporazumom in razsodbo arbitražnega sodišča morala sprejeti izgubo izhoda na odprto morje. V odgovoru na to situacijo si prizadeva za dialog med državami, da bi zagotovila, da razglasitev con ne škoduje njenim pravicam in interesom v regiji.
Hrvaško zunanje ministrstvo je kljub temu izražalo zadovoljstvo ob doseženem dogovoru z Italijo, saj sta obe državi zdaj nadzor nad izključnima gospodarskima conama v Jadranskem morju uspešno utrdili.
Spletno uredništvo
