Študentski domovi proti najemnim stanovanjem: Kje je bolje bivati?
Vsako leto se številni študenti znajdejo pred dilemo: izbrati bivanje v študentskem domu ali najti sobo za zasebni najem? Obe možnosti imata svoje prednosti in slabosti, odločitev pa je odvisna od financ, želja in razpoložljivosti.
Novinarski kolegi svet24.si so pripravili primerjavo in preverili stanje kapacitet študentskih domov v Ljubljani, Mariboru in na Obali.
Cena: Bistven dejavnik pri izbiri nastanitve
Ključni dejavnik pri izbiri nastanitve je cena, ki je pri zasebnikih višja kot v študentskih domovih. V zasebnem najemu bi v prestolnici za sobo odšteli nekje od 250 do 450 evrov na mesec, za garsonjero pa med 500 in 800 evrov. Cene so odvisne od oddaljenosti nastanitve od središča mesta in drugih komunalnih stroškov.
Študentski domovi so cenejša in tudi bolj stabilna možnost skozi celotno študijsko leto. Mesečna najemnina z državno subvencijo znaša od 90 do 180 evrov, ponekod pa tudi več. V ceno so vključeni vsi osnovni stroški: elektrika, voda, ogrevanje in internet. Prav tako ni potrebna kavcija oziroma varščina in ni odpovednih rokov, kot je to običajno pri zasebnikih.
Dovolj prostora za vse študente?
Ob teh možnostih se porodi vprašanje, ali je dovolj postelj za vse študente? In kaj se zgodi, če študentu ne odobrijo doma ob začetku študija? Ali v primeru, ko ga dobi šele novembra, obstaja rešitev začasne nastanitve ter ali se mora študent za nekaj časa zanašati na prevoz od domačega naslova do fakultete?
Največji primanjkljaj študentskih postaj je na Obali in v Ljubljani, medtem ko število postelj v Mariboru zadostuje za potrebe tamkajšnjih študentk in študentov, navajajo na vladnem portalu. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je za rešitev študentske bivalne problematike pripravilo tako hitre kot dolgoročne rešitve.
“Najhitrejši možen ukrep je dvig subvencij za bivanje pri zasebnikih,” pravi minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič.
Z novim študijskim letom bodo tako subvencije za bivanje pri zasebnikih izenačene z višino dodatka k državni oziroma Zoisovi štipendiji za bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča. Medtem ko subvencija znaša 32 evrov, znaša dodatek približno 100 evrov. Z novim študijskim letom bo tudi subvencija znašala približno 100 evrov.
Izkušnje študentov: Kaj pravijo študenti?
Študentka Ana, ki obiskuje Filozofsko fakulteto v Ljubljani, je na portalu Reddit zapisala: “Čakala sem en mesec, nato sem dobila sobo v Rožni dolini. Je cenovno ugodno, ampak precej glasno ponoči.”
Blaž, ki obiskuje Fakulteto za naravoslovje in matematiko, je v anketi ŠOUM iz leta 2024 podal mnenje: “Najel sem sobo prek oglasa na bolhi. Cena je bila 260 €, brez dodatkov. Pred vselitvijo sem plačal kavcijo in še 60 € za čiščenje.”
Tina iz Biotehniške fakultete je povedala: “Dom je super za prvo leto – hitro navežeš stike in je poceni. Kasneje pa si zaželiš miru.”
Kapacitete študentskih domov po regijah
Ljubljana: Več povpraševanja kot ponudbe
V prestolnici je situacija daleč najbolj kritična. Študentski dom Ljubljana (ŠDL) ponuja 7029 ležišč, ki pa so v celoti zasedena večino študijskega leta. Cene subvencioniranega bivanja se gibljejo med 108 evrov na mesec, pri čemer najcenejša dvoposteljna soba stane 72 evrov, najdražja enoposteljna pa dobrih 171 evrov.
Maribor: Bolj obvladljiva situacija
Za razliko od Ljubljane, kjer povpraševanje presega kapacitete, je zgodba v Mariboru nekoliko bolj obvladljiva. Študentski domovi Univerze v Mariboru (UM ŠD) ponujajo 2648 ležišč, od tega jih je 950 namenjenih novim stanovalcem. Cene se gibljejo med 101 in 237 evri mesečno s subvencijo.
Obala: Novi dom Barka 2
Na Primorskem je Univerza na Primorskem z ministrstvom za visoko šolstvo odprla nov študentski dom Barka 2, kjer bo na voljo dodatnih 119 postelj. Kljub novemu domu pa ostaja problem pomanjkanja ležišč.
Za študente, ki ne pridejo do postelje, ostane le trg. Maribor zato priporoča: “Če še niste povabljeni na vselitev do začetka oktobra, ne podpisujte dolgoročnih najemnih pogodb, ampak se raje odločite za začasne rešitve z možnostjo hitre prekinitve.”
Spletno uredništvo
