Globalno segrevanje in dvig morske gladine: Kaj se dogaja na Grenlandiji, da le ta pada?
V zadnjih desetletjih smo priča znatnemu dvigu morske gladine po vsem svetu, ki je posledica naraščajočih temperatur. To povzroča resne težave za milijone ljudi, ki živijo v obalnih območjih, kjer je nevarnost poplav in erozije stalna grožnja. Združeni narodi poročajo, da so oceani od leta 1880 narasli za povprečno 20 do 23 centimetrov.
Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je leta 2023 potrdila rekordno visoko raven morske gladine, ki se beleži od začetka satelitskih meritev leta 1993.
Najbolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je stopnja rasti morske gladine v zadnjem desetletju več kot dvakrat presegla hitrost dviga iz obdobja 1993–2002. To predstavlja neposredno nevarnost za približno 900 milijonov ljudi, ki živijo ob morju, vključno s prebivalci gosto poseljenih držav, kot so Bangladeš, Kitajska, Indija, Nizozemska in Pakistan. V nevarnosti so tudi velika mesta kot Bangkok, Buenos Aires, Lagos, London, Mumbai, New York in Šanghaj.
Vpliv podnebnih sprememb na dvig morske gladine
Dvig morske gladine je tesno povezan s podnebnimi spremembami, saj segrevanje oceanov in taljenje ledenikov ter ledenih plošč neposredno prispevata k temu pojavu. Tudi če bi globalno segrevanje zajezili na 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo, kar je cilj Pariškega sporazuma iz leta 2015, se bo morska gladina še naprej povečevala. Ta cilj je ključen za omejevanje vplivov podnebnih sprememb, a posledice so že opazne.
Grenlandija: Izjema v naraščajočem svetu
Zanimivo je, da se Grenlandija sooča s povsem drugačno situacijo. Raziskovalci iz Columbia Climate School so ugotovili, da se bo morska gladina okoli Grenlandije znižala, kljub hitremu taljenju ledu. Študija, objavljena v reviji Science Communications, napoveduje, da bo v primeru nizkih emisij do leta 2100 padec morske gladine znašal približno 0,9 metra, medtem ko bi v scenariju visokih emisij ta padec lahko dosegel 2,5 metra.
Ta paradoksalna situacija je posledica posebne gravitacijske dinamike. Ko ogromna ledena plošča izgublja maso, se gravitacijska sila, ki vleče morsko gladino proti njej, zmanjša. To vodi do padca morske gladine. Po drugi strani se zemlja pod ledeno ploščo dvigne, ko se razbremeni teže ledu, kar še dodatno vpliva na lokalno znižanje gladine morja.
»Dvigovanje zemlje pod ledeno ploščo je podobno dekompresiji vzmetnice iz spominske pene, ko se oseba, ki leži na njej, dvigne,« pojasnjuje soavtorica študije Jacqueline Austermann.
Posledice znižanja morske gladine za Grenlandijo
Znižanje morske gladine prinaša tudi izzive za Grenlandijo. Obalne skupnosti so svojo infrastrukturo zgradile glede na trenutno stanje morske gladine, kar pomeni, da bi se lahko soočile z izzivi, če bi prišlo do znatnega padca. To bi vplivalo na lokalne skupnosti, ladijske poti, ribolov in infrastrukturo. Kljub temu pa obstaja možnost, da bo nižanje gladine pomagalo stabilizirati nekatere ledenike, kar bi lahko upočasnilo njihov upad.
Razumevanje Pariškega sporazuma in morskih pojavov
Kaj je Pariški sporazum iz leta 2015?
Pariški sporazum je svetovno priznan dogovor, sprejet pod okriljem Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki si prizadeva omejiti globalno segrevanje precej pod 2 stopinjama Celzija, z ambicijo omejitve na 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo. Združuje države v prizadevanju za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in krepitev odpornosti proti podnebnim spremembam.
Zakaj se morska gladina dviguje?
Dvig morske gladine je posledica segrevanja oceanov, kar vodi do toplotnega širjenja vode, in taljenja ledenikov ter ledenih plošč na kopnem, kar neposredno povečuje prostornino oceanov.
Razumevanje ledenih plošč
Ledené plošče so obsežna območja ledu, večja od 50.000 kvadratnih kilometrov, ki vsebujejo večino svetovnih zalog sladke vode v obliki ledu. Njihovo taljenje ima velik vpliv na lokalno gravitacijo in morsko gladino.
Spletno uredništvo Naša Primorska
