PolitikaSlovenijaSvet

Voditelji Nata v Ankari o krepitvi obrambe Evrope in Ukrajine

V središču pozornosti vrha Nata v Ankari so pogovori o povečevanju obrambnih izdatkov, krepitvi obrambne industrije in povečani vlogi Evrope pri zagotavljanju lastne varnosti. Poleg tega bodo voditelji znova potrdili svojo zavezanost nadaljnji podpori Ukrajini.

Srečanje, ki se je začelo z večerjo v turški predsedniški palači, kjer jih je gostil predsednik Recep Tayyip Erdogan, obravnava tudi izpolnjevanje zavez lanskega vrha v Haagu. Takrat so se članice dogovorile za povečanje obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035, pri čemer bo 3,5 odstotka namenjenih temeljnim obrambnim potrebam.

Medtem ko nekatere države že zdaj dosegajo te cilje, Slovenija še ni pripravljena nameniti niti dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe, kar kažejo sveže ocene zavezništva. Ameriški predsednik Donald Trump je ob prihodu v Ankaro izrazil nezadovoljstvo z zavezniki, ker niso podprli ZDA v vojni z Iranom. Izjavil je, da bi lahko bojkotiral srečanje, če ne bi bilo njegovega prijateljstva z Erdoganom. Trump je povedal, da je “zelo razočaran” nad zavezništvom in da ZDA niso bile “dobro obravnavane” med ameriško-izraelsko vojno proti Iranu. Evropske države je obtožil, da niso dovolile uporabe svojega zračnega prostora in vojaških baz za ameriške sile.

Krepitev obrambe Evrope

Na vrhu se obravnava tudi krepitev proizvodnih zmogljivosti obrambne industrije. Predstavniki držav in podjetij so že naznanili nove obrambne projekte v vrednosti več deset milijard dolarjev. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se udeležuje srečanja, je poudaril nadaljnjo podporo Ukrajini. Članice Nata so za letos Kijevu obljubile vojaško pomoč v višini 70 milijard evrov, podobno pa nameravajo nadaljevati tudi prihodnje leto.

Napetosti med obema stranema Atlantika, zlasti glede na izjave predsednika ZDA Donalda Trumpa, ostajajo prisotne. Zato bo na vrhu razprava osredotočena tudi na večjo vlogo Evrope pri zagotavljanju lastne varnosti. Evropski voditelji izražajo željo po večji odgovornosti za varnost celine, pri čemer poudarjajo potrebo po predvidljivem in urejenem prehodu, da bi se izognili morebitnim varnostnim vrzelim, ki bi jih lahko izkoristila Rusija.

 

Spletno uredništvo

Povezane objave

Back to top button