Trump zavrnil iransko ponudbo in znova omenil bombardiranje: »Preprosto ni dovolj«

Ameriški predsednik Donald Trump je zavrnil najnovejšo iransko ponudbo za dogovor in pustil odprto možnost, da bi ZDA po vmesnih volitvah 3. novembra ponovno okrepile bombardiranje Irana. Njegove besede prihajajo v trenutku, ko Washington proti Bližnjemu vzhodu pošilja dodatne vojaške sile, v regiji pa bi bile lahko do konca oktobra kar tri ameriške letalonosilke.

Hkrati ZDA stopnjujejo gospodarski pritisk na Teheran z novimi sankcijami, medtem ko Iran še vedno sporoča, da želi nadaljevati pogajanja. Diplomatsko okno torej še ni povsem zaprto, toda vojaška slika okoli Irana postaja vse bolj napeta.

Trump: Iranska ponudba preprosto ni dovolj

Trump je v intervjuju za revijo Time, objavljenem v četrtek, povedal, da najnovejša ponudba Teherana ne dosega pogojev, ki jih je pripravljen sprejeti. Po njegovih besedah od Irana zdaj ne namerava sprejeti predlogov, ki jih ne bi sprejel niti pred letom dni. Ameriški predsednik je že pred tem javno potrdil, da je iranski predlog zavrnil.

V središču pogajanj je Hormuška ožina, ena najpomembnejših energetskih prometnih poti na svetu. Iran je predlagal ponovno odprtje ožine in nadaljevanje jedrskih pogovorov, če bi Washington med drugim omilil oziroma odpravil pomorsko blokado, sprostil zamrznjeno iransko premoženje in omogočil prodajo iranske nafte. Ameriška stran na takšen paket ni pristala.

Posredniki iz Katarja in Pakistana kljub temu nadaljujejo prizadevanja za dogovor. Iranski zunanji minister Abas Aragči je po vrnitvi z zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov iranskemu predsedniku Masudu Pezeškjanu in vladi predstavil uradni ameriški odgovor. Pezeškjan je nato dejal, da si bo Iran še naprej prizadeval za dogovor, vendar mora ta po njegovih besedah temeljiti na rešitvi, sprejemljivi za obe strani.

Po 3. novembru možnost novega bombardiranja

Največ pozornosti pa ni vzbudila Trumpova zavrnitev ponudbe, temveč njegov odgovor na vprašanje o nadaljnjih ameriških napadih. Pustil je odprto možnost, da bi ZDA po vmesnih volitvah 3. novembra ponovno okrepile bombardiranje Irana.

Ko so ga novinarji spraševali o morebitnih ciljih, podrobnosti ni želel razkriti. Takšna izjava sama po sebi še ne pomeni, da je odločitev o novih napadih že sprejeta. Kaže pa, da vojaška možnost ostaja del ameriške strategije v pogajanjih s Teheranom.

Pomemben je tudi čas. ZDA hkrati v regijo pošiljajo dodatne vojaške zmogljivosti, zato Trumpovih besed ni mogoče obravnavati povsem ločeno od premikov ameriške mornarice in marincev.

Tri letalonosilke in na tisoče ameriških vojakov

Kot smo že poročali, ameriška vojska močno povečuje navzočnost na Bližnjem vzhodu. Po podatkih ameriškega uradnika bi lahko bile do konca oktobra v regiji tri ameriške letalonosilke, kar bi pomenilo nenavadno veliko koncentracijo ameriške pomorske in zračne moči.

V regiji sta trenutno USS George H. W. Bush in USS George Washington, proti Bližnjemu vzhodu pa je bila napotena tudi bojna skupina letalonosilke USS Theodore Roosevelt. Na pot je krenila še amfibijska skupina USS Makin Island z marinci. AP poroča, da bi skupna ameriška navzočnost lahko presegla 20.000 mornarjev in marincev ter vključevala več sto vojaških letal.

Tako velika koncentracija sil Washingtonu daje več možnosti – od odvračanja in zaščite ameriških ter zavezniških interesov do izvedbe novih napadov, če bi se predsednik za to odločil. Sama napotitev sil pa še ni dokaz, da je nova velika operacija že sprejeta.

Američani dodatno ščitijo tudi Savdsko Arabijo in Katar

Danes je prišla še ena pomembna informacija. ZDA so v zadnjih tednih v Savdsko Arabijo in Katar poslale dve dodatni bateriji protiraketnega sistema Patriot, namenjeni zaščiti pomembne energetske infrastrukture. Ena naj bi varovala ključen naftni objekt v Savdski Arabiji, druga pa objekt za zemeljski plin v Katarju.

Po poročanju Axios so voditelji obeh zalivskih držav že avgusta izražali zaskrbljenost, da bi Iran ob morebitnem velikem ameriškem napadu na njegovo energetsko infrastrukturo lahko odgovoril z napadi na naftne in plinske objekte ameriških zaveznic.

Dodatni Patrioti zato predstavljajo predvsem obrambno pripravo na možnost povračilnih napadov. V kombinaciji z napotitvijo letalonosilk, amfibijskih ladij in dodatnih marincev pa kažejo, da se Washington pripravlja na več različnih scenarijev, tudi če diplomacija dokončno propade.

Washington istočasno udaril še po iranskem gospodarstvu

Pritisk ni samo vojaški. Ameriško finančno ministrstvo je v četrtek v okviru operacije Economic Outcast uvedlo nove sankcije proti iranskemu avtomobilskemu, železniškemu, proizvodnemu in kovinskemu sektorju.

Med tarčami sta Iran Khodro in SAIPA, največja iranska proizvajalca avtomobilov, ki po navedbah ameriškega finančnega ministrstva skupaj predstavljata več kot 90 odstotkov domačega avtomobilskega trga. Sankcionirana je tudi državna železniška družba Islamic Republic of Iran Railway Company ter več drugih iranskih in tujih podjetij.

Ameriška vlada trdi, da želi s sankcijami zmanjšati prihodke in logistične zmogljivosti, ki jih lahko iranske oblasti uporabljajo za vojaške namene. Gre za ameriško utemeljitev ukrepov; sankcije obenem dodatno pritiskajo na širše iransko gospodarstvo.

Washington tako proti Teheranu uporablja več vzvodov hkrati: vojaško koncentracijo sil, gospodarske sankcije in pogajalski pritisk.

Napeto tudi v Hormuški ožini

Razmere dodatno zaostruje incident v Hormuški ožini. Britanski center UK Maritime Trade Operations je v četrtek prejel poročilo, da je tanker med plovbo skozi ožino zadel neznani izstrelek oziroma projektil. Na ladji je izbruhnil požar, posadka pa je bila po prvih podatkih varna.

Za napad ob objavi informacij ni nihče prevzel odgovornosti, prav tako britanske oblasti niso identificirale tankerja. Zato odgovornosti za incident za zdaj ni mogoče pripisati določeni državi ali oboroženi skupini.

Hormuška ožina ima izjemen gospodarski pomen. Pred začetkom sedanjega konflikta je skozi to ozko morsko pot potovala približno petina svetovno trgovane nafte in zemeljskega plina, zato vsako resnejše stopnjevanje neposredno povečuje skrbi na svetovnih energetskih trgih.

Trump Iranu zagrozil še zaradi incidenta na letalu

V zadnjih urah je Trump izrekel še eno ostro opozorilo Teheranu. Po incidentu na letu FlyDubai proti Izraelu je dejal, da bi bil Iran, če bi preiskovalci dokazali njegovo vpletenost, zelo močno napaden.

Pri tem je bistvena previdnost: iranska vpletenost trenutno ni dokazana. Trump je dejal, da ameriške oblasti povezavo še preverjajo, podrobnosti, na katerih temelji njegov sum, pa ni predstavil. Tudi motiv osumljenca je še predmet preiskave.

Gre torej za pogojno Trumpovo grožnjo, ne za potrjeno ugotovitev, da za incidentom stoji Teheran.

Pogajanja še živijo, toda pritisk se povečuje

Slika je zato precej protislovna. Iran javno govori o nadaljevanju dialoga, posredniki še vedno skušajo približati strani, Trump pa iranske ponudbe za zdaj ocenjuje kot nezadostne. Istočasno Washington proti regiji premika veliko vojaško silo, utrjuje zaščito ključnih energetskih objektov svojih zalivskih partneric in povečuje gospodarske sankcije.

To še ne pomeni, da je novo veliko ameriško bombardiranje Irana neizogibno. Trump pa je možnost novih napadov izrecno pustil odprto, ameriška vojska pa bo imela ob nadaljevanju sedanjega kopičenja sil v prihodnjih tednih v regiji precej več zmogljivosti za njihovo izvedbo.

Naslednjih nekaj tednov bo zato pomembnih predvsem zaradi vprašanja, ali lahko posredniki dosežejo kompromis glede Hormuške ožine, sankcij in širšega dogovora ali pa bo diplomacijo dokončno preglasila vojaška logika. Za zdaj potekata obe poti vzporedno – pogajanja se nadaljujejo, priprave na možnost novega spopada pa prav tako.

Spletno uredništvo Naša Ljubljana