Luxembourg, 18. junija – V pomembnem razvoju dogodkov je Sodišče Evropske unije danes delno ugodilo tožbi Milana Zvera, evropskega poslanca iz vrst Slovenske demokratske stranke (SDS) in Evropske ljudske stranke, proti Evropski komisiji.
Zadeva se nanaša na obisk podpredsednice komisije, Vere Jourove, v Sloveniji marca 2023. Odločitev sodišča je razveljavila del sklepa Evropske komisije, s katerim je bila Zverova zahteva za dostop do dokumentacije zavrnjena, saj je bil del teh dokumentov počrnjen.
Evropska poslanka Vera Jourova, odgovorna za vrednote in preglednost, je marca 2023 obiskala Slovenijo. Obisk je vzbudil precej zanimanja, saj so številni želeli vpogledati v dokumentacijo, povezano z njenim obiskom. Milan Zver je zahteval dostop do vseh relevantnih dokumentov, vključno s tistimi, ki so bili delno skriti (počrnjeni).
Zverova zahteva in odgovor komisije
Zver je zahteval, da Evropska komisija razkrije celotno dokumentacijo, ki vključuje tudi elektronsko komunikacijo med komisijo in slovenskimi oblastmi ter drugimi vpletenimi akterji. Vendar pa komisija njegovi zahtevi ni ugodila v celoti, kar je vodilo do vložitve tožbe na Sodišču EU.
Delna ugoditev sodišča in njen pomen
Sodišče EU je danes odločilo, da je del sklepa, s katerim je bila Zverova zahteva zavrnjena, ničen. To pomeni, da bo Zver lahko dostopal do določenih delov dokumentacije, ki jih je komisija prej zadrževala. Kljub temu pa sodišče ni ugodilo Zverovi zahtevi za razkritje celotne dokumentacije, vključno s počrnjenimi deli, in elektronske komunikacije z vsemi vpletenimi stranmi.
Vera Jourova je v svoji izjavi poudarila, da so transparentnost in dostop do informacij ključni za zaupanje javnosti v evropske institucije.
Ta sodba je pomembna, saj poudarja vprašanje transparentnosti v delovanju evropskih institucij. Zver je v odzivu na odločitev sodišča izrazil zadovoljstvo, da bo vsaj delno pridobil dostop do dokumentacije, vendar pa je hkrati izrazil razočaranje, da sodišče ni ugodilo vsem njegovim zahtevam. Evropska komisija se še ni uradno odzvala na sodbo.
Odločitev sodišča ima lahko širše posledice za prihodnje postopke glede dostopa do informacij znotraj Evropske unije, saj postavlja precedens za tovrstne primere.
Ali bo ta sodba vplivala na prihodnje obiske evropskih uradnikov v državah članicah in kako bo oblikovala politike transparentnosti, bo pokazal čas.
Spletno uredništvo
