Na Goriškem več kot pol milijona evrov za zaščito pred plazovi: Največja naložba v Aščih

V zamejski občini Števerjan na Goriškem bodo s pomočjo deželnih sredstev zmanjšali nevarnost zemeljskih plazov na treh problematičnih območjih. Dežela Furlanija – Julijska krajina je občini namenila oziroma odobrila skupno 550.000 evrov, največ, kar 290.000 evrov, za posege na območju zaselka Ašči. Sredstva so predvidena tudi za sanacijo plazovitih območij ob občinski cesti med Križiščem in Grdinco ter na območju Valerišča.

Kot je za Primorski dnevnik pojasnil župan Marjan Drufovka, so pristojne službe nevarna območja pregledale že pred približno letom dni. Naložbe bodo namenjene predvsem izboljšanju varnosti cestnih povezav in zmanjševanju tveganja za nadaljnje premikanje zemljine.

Tri problematična območja, za katera so zagotovili sredstva

Zemeljski plazovi in nestabilna pobočja predstavljajo pomemben infrastrukturni izziv tudi za manjše občine na Goriškem, kjer so številne prometne povezave speljane po gričevnatem terenu. Med njimi je Števerjan, občina v italijanski deželi Furlaniji – Julijski krajini, ki je za zmanjševanje nevarnosti plazenja tal pridobila pomembna finančna sredstva.

Po poročanju Primorskega dnevnika z dne 3. novembra je deželna uprava za tri območja v občini namenila oziroma odobrila skupno 550.000 evrov. Sredstva bodo usmerjena v posege na lokacijah, kjer hidrogeološka nestabilnost ogroža občinske ceste, pobočja in njihovo okolico. Gre za območja, ki so jih pristojne strokovne službe že pregledale in jih po oceni razmer uvrstile med prednostne naloge.

Največ sredstev, 290.000 evrov, je namenjenih območju Ašči, kjer je predvideno zmanjševanje nevarnosti zemeljskih plazov ob občinski cestni povezavi. Za območje Križišče–Grdinca je predvidenih 200.000 evrov, medtem ko bo 60.000 evrov namenjenih posegu na območju Valerišča oziroma Mocverja.

Razdelitev sredstev kaže, da se občina nevarnosti loteva na več lokacijah hkrati. S tem želi zmanjšati tveganja, ki lahko ob nadaljnjem premikanju zemljine povzročijo poškodbe cest in zahtevajo še zahtevnejše sanacijske posege.

Župan Drufovka: Pristojne službe so teren pregledale že pred letom dni

Števerjanski župan Marjan Drufovka je pojasnil, da je občina o vseh problematičnih točkah obvestila pristojno geološko službo in Civilno zaščito. Predstavniki služb so nato pred približno letom dni obiskali občino, opravili terenski ogled in ocenili razmere.

Na podlagi pregleda in razvrstitve plazovitih območij so določili tri prednostne posege, za katere so bila pozneje zagotovljena oziroma odobrena finančna sredstva. Takšen postopek je pomemben predvsem zato, ker se nevarnost plazov lahko med posameznimi lokacijami bistveno razlikuje, tako glede verjetnosti premikov kot tudi morebitnih posledic.

Pri ocenjevanju plazovitih območij je treba upoštevati značilnosti tal, naklon pobočja, vpliv površinskih in podzemnih voda ter stanje obstoječe infrastrukture. Na posameznih lokacijah lahko premikanje zemljine poteka zelo počasi, vendar se ob intenzivnih padavinah ali dodatnih obremenitvah pospeši.

Za občino je zato pomembno, da se morebitne nevarnosti ugotovijo, še preden pride do večjih poškodb cest ali drugih objektov. Pravočasno načrtovanje lahko zmanjša tveganje za prebivalce in omeji stroške poznejših intervencijskih sanacij.

V Aščih največji del naložbe

Največji delež odobrenih sredstev bo namenjen območju Ašči, kjer je za zmanjševanje nevarnosti plazov ob občinski cestni povezavi predvidenih 290.000 evrov. To predstavlja več kot polovico celotnega zneska, ki ga je občina pridobila za tri območja.

Posegi ob cestah so posebej pomembni, saj lahko premikanje pobočja poškoduje vozišče, povzroči posedanje ceste ali ogrozi njeno stabilnost. V zahtevnejših primerih so lahko potrebne tudi prometne omejitve oziroma zapore, kar prebivalcem oteži vsakodnevne poti.

Za manjše občine so takšne poškodbe velik finančni in organizacijski izziv. Sanacija nestabilnega pobočja namreč pogosto zahteva več kot zgolj popravilo poškodovanega asfalta. Potrebne so lahko geološke raziskave, ureditev odvodnjavanja in gradnja ustreznih stabilizacijskih konstrukcij.

Natančna tehnična rešitev za območje Ašči v javno dostopnem povzetku Primorskega dnevnika še ni predstavljena, zato za zdaj ni mogoče potrditi, ali bodo tam gradili podporne zidove, urejali drenažo ali izvajali druge vrste utrditvenih del.

Za cesto Križišče–Grdinca 200.000 evrov, sredstva tudi za Valerišče

Drugi največji poseg je predviden na območju občinske ceste Križišče–Grdinca, kjer bodo za sanacijo plazov namenili 200.000 evrov. Gre za cestno povezavo, ob kateri so bile ugotovljene težave s stabilnostjo terena in zaradi katerih je območje vključeno med prednostne občinske naloge.

Urejanje takšnih odsekov je pomembno predvsem za dolgoročno varnost prometa. Tudi manjši premiki zemljine lahko sčasoma povzročijo poškodbe vozišča, razpoke, deformacije robov ceste in težave pri odvajanju padavinske vode. Če se nestabilnost nadaljuje, lahko postane sanacija bistveno zahtevnejša.

Tretje območje, za katero so zagotovljena sredstva, je Valerišče oziroma Mocver. Tam je za zmanjševanje nevarnosti plazov predvidenih 60.000 evrov. Čeprav je znesek manjši kot na preostalih dveh lokacijah, je poseg del širšega načrta urejanja najbolj problematičnih območij v občini.

Za vse tri lokacije bo pomembno, da bodo načrtovani ukrepi prilagojeni dejanskim geološkim razmeram. Enotna rešitev namreč ni primerna za vsako pobočje, saj se vzroki nestabilnosti in potrebni načini sanacije razlikujejo.

Zakaj so plazovi na gričevnatih območjih posebej nevarni?

Zemeljski plaz nastane, ko se zemljina ali kamninska masa zaradi izgube stabilnosti začne premikati po pobočju. Med pomembnejšimi sprožilci so dolgotrajne padavine, intenzivni nalivi in spremembe v odvodnjavanju, na nastanek plazov pa vplivajo tudi geološka sestava, naklon terena in človekovi posegi.

Na gričevnatih območjih lahko voda postopoma pronica v tla, povečuje njihovo nasičenost in spreminja razmere na stičnih površinah med posameznimi plastmi zemljine. Če se odpornost tal proti premikanju zmanjša, lahko pride do zdrsa, ki ogrozi objekte ali prometne povezave.

Pri cestah so nevarnosti lahko še posebej izrazite, kadar so speljane po vkopih, nasipih ali vzdolž nestabilnih pobočij. Poleg samega plazenja lahko težave povzročajo tudi neustrezno odvajanje vode in postopno izpiranje materiala.

Strokovno načrtovana sanacija zato običajno temelji na ugotavljanju vzrokov nestabilnosti. Šele na podlagi terenskih raziskav je mogoče določiti, ali je treba urediti odvodnjavanje, utrditi pobočje, zgraditi podporno konstrukcijo ali uporabiti kombinacijo različnih ukrepov.

Preventivna vlaganja lahko preprečijo večjo škodo

Za Števerjan je pridobitev 550.000 evrov pomembna predvsem zato, ker občini omogoča načrtovanje posegov na več nevarnih lokacijah. Občinske ceste niso pomembne samo za prometno povezanost, temveč tudi za dostop intervencijskih vozil, komunalnih služb in vsakodnevne potrebe prebivalcev.

Kadar plaz poškoduje cestno povezavo, posledice pogosto presegajo stroške neposredne sanacije. Prometne zapore lahko podaljšajo poti, otežijo dostop do posameznih zaselkov in vplivajo na izvajanje javnih storitev. Zato je pravočasno zmanjševanje tveganja pomemben del odgovornega upravljanja infrastrukture.

Pri tem pa odobritev finančnih sredstev še ne pomeni, da so gradbena dela že stekla. Za izvedbo posameznih posegov so lahko potrebni dodatni postopki, projektna dokumentacija in izbira izvajalcev. Časovnica del v dostopnem poročilu ni natančno opredeljena.

Prav začetek izvedbe in konkretne tehnične rešitve bodo zato pomembni naslednji koraki pri spremljanju teh naložb.

Pomembna pridobitev za slovensko zamejsko občino

Števerjan je ena od občin na Goriškem, kjer ima slovenska narodna skupnost pomembno vlogo v lokalnem življenju. Zaradi neposredne bližine slovensko-italijanske meje so razvojna in infrastrukturna vprašanja tega območja zanimiva tudi za prebivalce slovenskega dela Goriške.

Zagotovljena sredstva Dežele Furlanije – Julijske krajine bodo občini omogočila, da se prednostno loti treh območij, na katerih so pristojne službe prepoznale nevarnost zemeljskih plazov. Največji poseg je načrtovan v Aščih, sledita cestna povezava Križišče–Grdinca in območje Valerišča.

Čeprav natančni roki in tehnične rešitve še niso javno predstavljeni, je že odločitev o financiranju pomemben korak k zmanjševanju tveganja. Za prebivalce bodo najpomembnejši konkretni učinki: varnejše ceste, stabilnejša pobočja in manjša nevarnost, da bi zemeljski plazovi v prihodnje povzročili večjo škodo.

Spletno uredništvo Goriške novice