Suša in pozeba lani prizadeli kmetijstvo: Škoda ocenjena na 77 milijonov evrov

Obsežna suša in pozeba, ki sta lansko leto prizadeli Slovenijo, sta povzročili skupno za 77 milijonov evrov škode na kmetijskih pridelkih in trajnih nasadih. Oceni, ki ju je potrdila vlada, kažejo na resne posledice za kmetijske pridelke in trajne nasade, pri čemer je bil dosežen limit za državno pomoč. Obsežnost škode je potrjena po celotni državi, saj so prizadete številne regije, med drugimi dolenjska, gorenjska, koroška, ljubljanska, notranjska, podravska, pomurska, posavska, vzhodnoštajerska, zahodnoštajerska in zasavska regija.

Suša je lani povzročila za 42,3 milijona evrov škode na kmetijskih pridelkih, kar močno presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna. To pomeni, da je bil dosežen limit za državno pomoč, kar je poudarila vlada v svojem sporočilu. Državna komisija za ocenjevanje škode je 7. januarja potrdila škodo, ki jo je suša povzročila po vsej državi, ocene pa so pripravile občinske komisije in uprava za zaščito in reševanje. Stroški ocenjevanja škode zaradi suše so znašali nekaj več kot 17.000 evrov.

Pozeba prizadela trajne nasade

Lanska pozeba je povzročila znatno škodo na trajnih nasadih, ki je ocenjena na 35,2 milijona evrov. Ta škoda je bila zabeležena v številnih slovenskih regijah, med njimi tudi v dolenjski, gorenjski, ljubljanski, notranjski, podravski, pomurski, posavski, vzhodnoštajerski, zahodnoštajerski in zasavski regiji. Ocenjevanje škode zaradi pozebe so izvedle občinske komisije in uprava za zaščito in reševanje, pri čemer so stroški ocenjevanja znašali nekaj manj kot 2000 evrov.

Ukrepi in pomoč

Vlada je potrdila, da bo zaradi doseženega limita za državno pomoč, začela postopke za pomoč prizadetim kmetovalcem. Država bo poskrbela za nadomestitev dela izgubljenega prihodka kmetovalcev, ki so utrpeli škodo zaradi naravnih nesreč. Pomembno je, da se kmetovalci zavedajo možnosti podpore in se prijavijo za pomoč, ki jim je na voljo.

V prihodnje bo potrebno še več poudarka na preventivnih ukrepih za zaščito kmetijskih pridelkov in trajnih nasadov pred ekstremnimi vremenskimi razmerami, ki postajajo vse pogostejše zaradi podnebnih sprememb. To vključuje tako izboljšanje namakalnih sistemov kot tudi razvoj bolj odpornih sort rastlin.

Spletno uredništvo Goriške novice