Veliki rezi v javnem sektorju: Načrt predvideva 10 odstotkov manj zaposlenih že prihodnje leto

Vlada pripravlja enega največjih posegov v število zaposlenih v javnem sektorju v zadnjih letih. Proračunski dokumenti za leti 2027 in 2028, ki jih je pridobil portal Necenzurirano, naj bi določali 10-odstotno zmanjšanje dovoljenega števila zaposlenih že do konca prihodnjega leta, nato pa še dodatnih deset odstotkov do konca leta 2028. Ker se drugi rez računa od že zmanjšane osnove, bi to v dveh letih pomenilo približno 19-odstotno zmanjšanje.

Policija, Slovenska vojska, Furs in zaporska uprava bi bili izvzeti, pod pritiskom pa bi se lahko znašli številni drugi deli javnega sektorja. Dokumenti še niso dokončno sprejeti, toda vlada jih je že začela obravnavati.

Najprej deset odstotkov, nato še deset

Portal Necenzurirano je danes objavil dele proračunskih dokumentov za leti 2027 in 2028, ki jih je po lastnih navedbah dobil na vpogled. Iz njih izhaja, da naj bi skupni kadrovski načrt organov državne uprave za prihodnji dve leti določil precej ostro zmanjševanje dovoljenega števila zaposlenih. Do 31. decembra 2027 naj bi bilo zaposlenih deset odstotkov manj kot konec leta 2026, do konca leta 2028 pa še deset odstotkov manj glede na že znižano raven iz leta 2027.

Pomembna je beseda dovoljeno. Iz dokumentov namreč ni mogoče sklepati, da bo vsak deseti javni uslužbenec prihodnje leto prejel odpoved. Kadrovsko zmanjšanje je mogoče dosegati tudi z upokojevanjem, neizpolnjevanjem izpraznjenih delovnih mest, omejevanjem novih zaposlitev in drugimi oblikami naravnega odliva. Premier Janez Janša je že septembra govoril o tem, da naj bi se okoli 50.000 ljudi iz javnega sektorja postopoma »prelilo« v gospodarstvo, pri čemer je izrecno omenjal predvsem naravni odliv.

Toda če bi bil predlagani kadrovski načrt sprejet v objavljeni obliki, bi bil cilj kljub načinu njegovega doseganja zelo velik: v dveh letih bi se dovoljeno število zaposlenih na zajetih področjih zmanjšalo za približno 19 odstotkov.

Izjeme za policijo, vojsko, Furs in zapore

Predlog ne bi enako prizadel vseh. Po dokumentih, ki jih je objavil Necenzurirano, so med izjemami Policija, Slovenska vojska, Finančna uprava Republike Slovenije in Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij. Pri teh organih avtomatičnega desetodstotnega zmanjšanja kadrovskega načrta ne bi bilo.

Pri drugih neposrednih uporabnikih državnega proračuna bi bilo pravilo precej bolj strogo. Ministrstva, organi v njihovi sestavi, vladne službe, upravne enote in drugi neposredni proračunski uporabniki bi morali kadrovske načrte prilagoditi predvidenemu zmanjšanju.

Načrt pa se ne ustavi pri državni upravi. Po poročanju Necenzurirano bi podobna zahteva veljala tudi za posredne uporabnike državnega proračuna in nekatere posredne uporabnike občinskih proračunov, če se pretežno financirajo iz državnega denarja ali sredstev ZZZS. To odpira vprašanja tudi za šole, vrtce, raziskovalne in visokošolske zavode, javne agencije in sklade ter dele zdravstvenega sistema.

Ali to res pomeni več kot 30.000 manj zaposlenih?

Večer je na podlagi podatka, da je bilo leta 2025 v celotnem javnem sektorju 195.593 zaposlenih, ter ob upoštevanju približno 18.800 zaposlenih v štirih izvzetih institucijah izračunal, da bi 19-odstotno zmanjšanje preostanka pomenilo približno 33.400 ljudi.

Toda to številko je treba razumeti previdno. Ne gre za vladni seznam 33.400 ljudi, ki bi jim bile že napovedane odpovedi. Gre za okvirni matematični izračun, narejen na podlagi skupnega števila zaposlenih in predvidenega odstotnega zmanjšanja. Končni obseg bi bil odvisen od tega, katere institucije bodo dejansko zajete, katere bodo dobile izjeme, koliko delovnih mest bo mogoče zmanjšati z naravnim odlivom in kakšna bo končna različica dokumentov.

Kljub temu 10-odstotnega reza v enem letu in nadaljnjega 10-odstotnega reza naslednje leto ni mogoče obravnavati kot kozmetičnega kadrovskega popravka. Če bo načrt sprejet, bo moral velik del javnega sektorja v zelo kratkem obdobju delovati z bistveno nižjim dovoljenim številom zaposlenih.

Izjeme so mogoče, vendar pod pogoji

Dokumenti predvidevajo tudi možnost dodatnih izjem. Te bi bile mogoče zaradi povečanega obsega dela ali potrebe po nemotenem izvajanju dejavnosti, vendar praviloma le, če bi institucija za zaposlene že imela zagotovljena sredstva in bi pridobila soglasje pristojnega ministrstva.

Nekoliko drugačen režim naj bi veljal za dele zdravstva ter socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe. Za zdravstvene zavode, ki se pretežno financirajo iz ZZZS, ter določene izvajalce socialnega varstva bi bila možnost odstopanja od kadrovskega načrta manj administrativno omejena.

To je pomembno, saj se številni javni sistemi že danes soočajo s pomanjkanjem zaposlenih. Če bi se enotno odstotno zmanjševanje preneslo tudi na dejavnosti, kjer kadra že primanjkuje, bi se vprašanje zelo hitro premaknilo od varčevanja k temu, ali je mogoče obseg storitev za državljane sploh ohraniti na sedanji ravni.

Vlada je dokumente že dobila na mizo

Da proračunski dokumenti za prihodnji dve leti dejansko obstajajo in so že v postopku odločanja, potrjuje tudi včerajšnje uradno sporočilo vlade. Ta je 1. oktobra sporočila, da je začela obravnavati proračunske dokumente za leti 2027 in 2028, končno odločitev pa bo sprejela na eni od prihodnjih sej. V uradnem sporočilu desetodstotnega zmanjšanja zaposlenih ni omenila.

Necenzurirano ob sklicevanju na svoje vire poroča, da dokumenti včeraj še niso bili sprejeti zaradi bližajočih se referendumov in da naj bi bila končna odločitev predvidoma sprejeta do konca oktobra. Tega dela vlada v uradnem sporočilu ni potrdila, zato gre za navedbo virov portala.

Toda smer zmanjševanja državnih izdatkov ni nastala čez noč. Ministrstvo za finance je že julija objavilo izhodišča za pripravo prihodnjih proračunov, po katerih morajo resorji pripraviti ukrepe za zmanjšanje odhodkov, če svojih nalog ne morejo izvajati znotraj določenih finančnih okvirjev.

Že septembra govorili o 50.000 ljudeh

Današnje razkritje je pomembno tudi zaradi izjav, ki so iz vlade prihajale že septembra. Premier Janša je 16. septembra ob odprtju MOS v Celju govoril o približno 50.000 zaposlenih, ki naj bi se iz javnega sektorja postopoma prelili v gospodarstvo, predvsem z naravnim odlivom. Vlada je vprašanje povezovala z vzdržnostjo javnih financ in produktivnostjo.

Takrat še ni bilo javno znano, kako bi se takšno zmanjševanje izvedlo. Dokumenti, ki so prišli na plano danes, prvič ponujajo precej bolj konkreten odgovor: deset odstotkov v letu 2027 in še deset odstotkov v letu 2028.

To pa odpira tudi vprašanje posledic. Zmanjševanje birokracije in nepotrebnih administrativnih postopkov je eno, linearno zmanjševanje dovoljenega števila zaposlenih v zelo različnih javnih službah pa nekaj povsem drugega. Upravna enota, raziskovalni zavod, šola in javna agencija nimajo enake kadrovske strukture niti enakih možnosti za zmanjševanje števila ljudi brez posledic za svoje delo.

Ključno vprašanje: Kje bodo dejansko rezali?

Dokumenti zato odpirajo več vprašanj, kot dajejo odgovorov. Koliko zmanjšanja bo mogoče doseči z upokojevanjem in nezaposlovanjem novih ljudi? Katere institucije bodo zaradi povečanega obsega dela dobile izjemo? Kaj se bo zgodilo tam, kjer zaposlenih že danes primanjkuje? In predvsem – ali bo zmanjševanju števila zaposlenih sledilo tudi zmanjšanje birokratskih nalog, ki jih morajo ti ljudje opravljati?

Če naloge ostanejo enake, zaposlenih pa bo bistveno manj, se lahko varčevanje na papirju hitro pokaže v daljših postopkih, večjih obremenitvah zaposlenih in slabši dostopnosti storitev. Če želi vlada dokazati nasprotno, bo morala poleg odstotkov predstaviti tudi zelo konkreten načrt reorganizacije.

Za zdaj tega javnost še nima. Ima pa prvi vpogled v številke, o katerih vlada odloča: deset odstotkov manj v letu 2027 in še deset odstotkov manj leto pozneje. Končna odločitev še ni sprejeta, toda če bo predlog potrjen v sedanji obliki, bo šlo za poseg, ki ga bo občutil precej širši del javnega sektorja kot zgolj državna administracija.

Spletno uredništvo Goriške novice