Arheološko odkritje redke freske Jezusa kot dobrega pastirja v Turčiji

V bližini mesta Iznik v Turčiji so arheologi odkrili izjemno fresko iz 3. stoletja, ki prikazuje Jezusa v podobi dobrega pastirja z izrazitimi rimskimi atributi. To redko najdbo so odkrili v podzemni grobnici, kar je pomembna arheološka najdba za zgodnjekrščansko dobo Anatolije, poroča Euronews.

Freska kot simbol zgodnjekrščanske umetnosti

Na freski je Jezus upodobljen kot mladenič v togi, z golobradim in kratkolasim videzom, ki na ramenih nosi kozo. Ta umetniški prikaz ponazarja priliko o Dobrem pastirju, kjer Jezus pravi: “Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir dá svoje življenje za ovce.” Freska je bila označena kot najbolje ohranjena te vrste v regiji.

Papežev obisk in darilo

Freska je bila odkrita avgusta, nedavno pa si jo je ogledal tudi papež Leon XIV med svojim prvim obiskom v Turčiji. Ta dogodek je sovpadal s 1700-letnico nicejskega koncila, zgodovinskega cerkvenega srečanja, ki se je odvijalo v bližini sodobnega Iznika, nekoč znanega kot Nikeja. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je papežu ob tej priložnosti podaril sliko, ki prikazuje odkritje freske.

Zgodovinsko ozadje

Podzemna grobnica, kjer je bila freska odkrita, izvira iz časa, ko so bili kristjani v rimskem cesarstvu še vedno preganjani. Preden je križ postal univerzalni simbol krščanstva, je motiv dobrega pastirja simboliziral zaščito in odrešenje. Prilika o Dobrem pastirju, zapisana v evangeliju po Janezu, opisuje Jezusa kot pastirja, ki svoje ovce pozna, jih vodi in varuje, ter je pripravljen za njih dati življenje.

“Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir dá svoje življenje za ovce. Najemnik pa, ki ni pastir in ovce niso njegove, pusti ovce in zbeži, ko vidi, da prihaja volk, in volk jih pograbi in razkropi. Je pač najemnik in mu za ovce ni mar,” Jezusova beseda iz prilike.

Kontekst freske v zgodovini

V Anatoliji je le malo primerov upodobitev Jezusa kot dobrega pastirja, odkritje v vasi Hisardere pa je najbolje ohranjeno. Arheologinja Gulsen Kutbay je stvaritev opisala kot edinstven primer v regiji. Grobnico krasijo tudi motivi ptic, rastlin in portreti plemičev s sužnji, kar kaže na prehod iz poznega poganstva v zgodnje krščanstvo.

Odkritje okostij

Med izkopavanji so odkrili tudi okostja petih posameznikov, med njimi par mladih odraslih in šestmesečnega dojenčka. Eren Erten Ertem iz Muzeja Iznik je poudarila, da freske prikazujejo prehod iz poganstva v krščanstvo, saj predstavljajo pokojnika v pozitivni luči za posmrtno življenje.

Odkritje freske in njena zgodba navdušujeta tako arheologe kot zgodovinarje, ki raziskujejo prehodne čase in vplive med kulturami. Ta najdba odpira nova vprašanja in razumevanja o zgodnjem krščanstvu v Anatoliji.

Spletno uredništvo Naša Dolenjska