Evropska unija je potrdila četrto spremembo slovenskega načrta za okrevanje in odpornost, ki prinaša manj finančnih sredstev, a tudi zmanjšanje zahtev glede mejnikov in ciljev. Slovenija bo prejela skupno 2,14 milijarde evrov, kar vključuje tako nepovratna kot povratna sredstva. Prilagoditev načrta omogoča večjo fleksibilnost pri črpanju sredstev, ki so na voljo do konca prihodnjega leta. Cilj je, da Slovenija popolnoma izkoristi razpoložljiva sredstva, tako da bo po novem imela 181 mejnikov in ciljev namesto dosedanjih 200.
Slovenija, ki je ena izmed vodilnih članic EU pri črpanju sredstev iz mehanizma za okrevanje, ima čas za izpolnjevanje vseh pogojev do konca avgusta prihodnje leto. Izplačila bodo potekala do konca leta 2026. Zmanjšanje obsega razpoložljivih posojil za 87 milijonov evrov pomeni, da bo skupno na voljo 526 milijonov evrov v obliki posojil, medtem ko ostaja nepovratna pomoč nespremenjena pri 1,61 milijarde evrov. Te spremembe so omogočile poenostavitve in preusmeritve sredstev, da bi vsa razpoložljiva sredstva lahko bila učinkovito izkoriščena.
Doseženi rezultati do danes
Če upoštevamo četrto spremembo načrta, je Slovenija do danes počrpala približno 72 odstotkov razpoložljivih sredstev. Evropska komisija je konec novembra, zaradi pozitivne ocene izpolnjevanja mejnikov in ciljev, Sloveniji odobrila izplačilo 440 milijonov evrov iz mehanizma za okrevanje. Skupno je država prejela 1,54 milijarde evrov, ki so bili usmerjeni v financiranje približno 1360 projektov v skupni vrednosti 1,14 milijarde evrov.
Fiskalni izzivi in proračunski načrt
Na srečanju finančnih ministrov EU so bili obravnavani tudi osnutki proračunskih načrtov za leto 2026. Evropska komisija je za Slovenijo ter še štiri države ugotovila, da bi lahko njihovi proračunski načrti bili v neskladju z javnofinančnimi pravili EU. Kljub temu je slovensko ministrstvo za finance poudarilo, da osnutek proračunskega načrta ni v neskladju s pravili, in da ne bo sprožen postopek zaradi presežnega primanjkljaja. Minister Klemen Boštjančič je pojasnil, da bo proračun ostal v okviru napovedanega primanjkljaja 2,9 odstotka BDP-ja.
“Pomembno je, da se držimo začrtane poti in vsake nove proračunske izdatke kompenziramo z drugimi ukrepi,” je poudaril minister Boštjančič. Namen je zagotoviti stabilnost in doslednost proračunskega okvira, kljub izzivom, ki jih prinašajo spremembe na evropskem in svetovnem gospodarskem prizorišču.
Spletno uredništvo
