Opozicija ostro nad Janševe obrambne načrte: »Več denarja za orožje, manj za ljudi«
Napoved premierja Janeza Janše, da bo Slovenija sledila poti do 3,5 odstotka BDP za temeljne obrambne izdatke, je sprožila ostre odzive opozicije. Asta Vrečko iz Levice opozarja, da bo vlada »jemala ljudem, da bo lahko dala orožarskemu kapitalu«, Alenka Bratušek iz Svobode pa pravi, da je največji zmagovalec rebalansa proračuna orožje. Vlada očitke zavrača in zagotavlja, da zaradi dodatnih 296 milijonov evrov za obrambo ne bo zmanjšala socialnih pravic ali drugih ključnih izdatkov.
Obrambni proračun postaja ena prvih večjih političnih front novega mandata. Potem ko je predsednik vlade Janez Janša v ponedeljek na sedežu zveze Nato v Bruslju generalnemu sekretarju Marku Rutteju zagotovil, da bo Slovenija letos dosegla dva odstotka BDP za obrambo in v prihodnjih letih sledila poti proti 3,5 odstotka, se je odzvala opozicija.
Jedro spora ni več samo vprašanje, ali mora Slovenija povečati obrambne izdatke, temveč predvsem, kam bo dodatni denar šel in kaj bo zaradi novih prioritet ostalo za druga področja. Prav tu Levica, Svoboda in Socialni demokrati odpirajo različne pomisleke.
Letos dodatnih 296 milijonov evrov za obrambo
Predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2026 predvideva 16,5 milijarde evrov prihodkov in 18,8 milijarde evrov odhodkov. Načrtovani primanjkljaj znaša 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.
Med večjimi spremembami je prav obramba. Vlada ugotavlja, da so bila sredstva za obrambne izdatke v prvotnem proračunu načrtovana prenizko, zato jih z rebalansom zvišuje za 296 milijonov evrov. Skupni obrambni izdatki naj bi s tem letos dosegli 2,03 odstotka BDP.
To je pomemben preskok tudi simbolno. Slovenija je bila namreč vrsto let med članicami Nata, ki niso dosegle cilja dveh odstotkov BDP za obrambo. Janša je po srečanju v Bruslju poudaril, da Slovenija obrambnih zmogljivosti ne krepi zato, ker bi to od nje zahteval nekdo drug, temveč zaradi lastne varnosti.
Vrečko: »Jemali bodo ljudem«
Najostrejši odziv je prišel iz Levice. Asta Vrečko je Janševo napoved povezala predvsem s povečevanjem izdatkov za vojaško opremo in ocenila, da gre za politiko, pri kateri se več denarja namenja orožju, manj pa ljudem.
V Levici posebej problematizirajo povečanje tako imenovanih temeljnih obrambnih izdatkov. Njihov argument je, da bi morala država javni denar v večji meri namenjati socialni varnosti in drugim javnim storitvam, ne pa pospešenemu oboroževanju.
Toda pri tem je pomemben širši kontekst. Novi Natov cilj 3,5 odstotka BDP za temeljne obrambne potrebe ni nastal z Janševo vlado. Voditelji članic Nata so ga skupaj z dodatnimi 1,5 odstotka za širše obrambne in varnostne naložbe sprejeli junija 2025 na vrhu v Haagu. Slovenijo je takrat vodila vlada Roberta Goloba.
Sedanji politični spor je zato v precejšnji meri spor o tem, kako hitro in na kakšen način bo Slovenija zavezo uresničevala ter kaj bo štela med obrambne izdatke.
Bratušek: Največji zmagovalec rebalansa je orožje
Kritična je tudi Alenka Bratušek iz Svobode, ki je obrambne izdatke označila za največjega zmagovalca rebalansa. Pri tem je izpostavila vprašanje, ali je smiselno vlagati predvsem v tanke, oklepnike in drugo vojaško tehniko, če Slovenija hkrati nima ustrezne infrastrukture, po kateri bi bilo mogoče težko vojaško opremo učinkovito premikati.
Svoboda zato zagovarja širši koncept obrambnih naložb oziroma projekte dvojne rabe. Sem sodijo železniška, cestna in pristaniška infrastruktura ter drugi projekti, ki jih država uporablja v običajnih razmerah, v primeru krize pa imajo tudi vojaški oziroma varnostni pomen.
Takšno razlikovanje ni nepomembno. Natov dogovor iz Haaga predvideva, da bo 3,5 odstotka BDP namenjenega temeljnim obrambnim potrebam, dodatnih 1,5 odstotka pa naložbam, povezanim z obrambo in varnostjo. Rutte je v ponedeljek pojasnil, da 3,5-odstotni cilj izhaja iz konkretnih zmogljivosti, ki jih mora zavezništvo zagotoviti za kolektivno obrambo.
Janša znova odprl zgodbo o boxerjih
Premier je v Bruslju ponovno izpostavil tudi odločitev prejšnje vlade, ki je leta 2022 odpovedala pogodbo za nakup osemkolesnikov boxer. Po Janševih besedah Slovenija ta vozila oziroma primerljive zmogljivosti potrebuje za izpolnjevanje Natovih ciljev, zaradi odpovedi pogodbe pa je izgubila čas in denar.
Janša trdi, da je položaj danes slabši, ker so vojaška oprema in stroški financiranja dražji, dobavni roki pa daljši. Sedanji vladi tako po njegovih besedah ostaja naloga, da poišče nadomestno rešitev, pri nekaterih zmogljivostih pa namerava Slovenija sodelovati tudi z drugimi zaveznicami.
Toda napoved povečanih vlaganj ne pomeni nujno, da bo ves dodatni denar porabljen zgolj za orožje. Janša je v Bruslju poudaril, da želi vlada vlagati tudi v kadre in sodobne tehnologije, saj po njegovih besedah sama oprema brez ljudi ne zagotavlja obrambne sposobnosti države.
Socialni demokrati: Ključno je, kaj bomo za ta denar dobili
Nekoliko drugačen poudarek so ubrali Socialni demokrati. Ne postavljajo v ospredje zgolj višine obrambnih izdatkov, ampak predvsem vprašanje njihove učinkovitosti in transparentnosti. Po njihovem je treba pri vsakem večjem nakupu vedeti, kaj Slovenija z njim dejansko pridobi in ali je naložba dolgoročno vzdržna.
Takšno vprašanje bo postajalo vse pomembnejše, če se bo obrambni proračun v prihodnjih letih res približeval 3,5 odstotka BDP. Razlika med dvema in 3,5 odstotka BDP namreč pomeni zelo velik dodaten obseg javnega denarja, zato bodo vprašanja o izbiri opreme, cenah, postopkih naročanja in dejanskih potrebah Slovenske vojske težko ostala zgolj strokovna tema obrambnega ministrstva.
Hkrati pa Slovenija pri tem ni osamljen primer. Vseh 32 članic Nata je v okviru novega cilja dobilo svoje zmogljivostne obveznosti, Rutte pa je v Bruslju poudaril, da je bil cilj 3,5 odstotka izračunan na podlagi tega, kaj bi zavezništvo potrebovalo za učinkovito kolektivno obrambo.
Vlada: Zaradi obrambe ne jemljemo nikomur
Na očitke, da bo več denarja za obrambo pomenilo manj denarja za ljudi, je vlada že odgovorila. Finančni minister Andrej Šircelj zagotavlja, da rebalans ne zmanjšuje socialnih pravic in investicij ter da bodo izplačane vse z zakonom določene plače, pokojnine, štipendije in socialni prejemki.
Rebalans sicer ne povečuje samo obrambnih izdatkov. Zaradi izteka roka za črpanje sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost je za ta namen predvidenih dodatnih 320 milijonov evrov, dodatna sredstva pa so potrebna tudi zaradi zimskega regresa, višje minimalne plače in uskladitev plač javnih uslužbencev v tujini.
Zato iz samega rebalansa ni mogoče sklepati, da je bilo 296 milijonov evrov za obrambo neposredno odvzetih socialnim programom. Drugo vprašanje pa je dolgoročno: če bo Slovenija v prihodnjih letih bistveno povečevala delež BDP za temeljno obrambo, bo morala vsaka vlada pojasniti, kako bo takšno raven izdatkov financirala in kakšne posledice bo imela za druge proračunske prioritete.
Pravi spor se šele začenja
Janševo srečanje z Ruttejem je zato odprlo precej večje vprašanje od letošnjih dodatnih 296 milijonov evrov. Slovenija bo letos prvič po dolgem obdobju dosegla približno dva odstotka BDP za obrambo, dolgoročni cilj pa je občutno višji. Rutte je po srečanju ocenil, da ima Slovenija zdaj verodostojno pot proti 3,5 odstotka do leta 2035.
Opozicija ima legitimno politično vprašanje, kaj bo država za ta denar kupila, kako transparentno ga bo porabila in kako bo zaščitila druge javne storitve. Vlada pa odgovarja, da brez sodobne opreme, ljudi in tehnologije Slovenija svojih obrambnih obveznosti ne more izpolniti ter da letošnji rebalans ne posega v socialne pravice.
Zato se bo bistvena razprava šele začela. Ne gre več samo za vprašanje, ali bo Slovenija za obrambo namenila več denarja – ta smer je bila na ravni Nata dogovorjena že pod prejšnjo vlado. Politični spopad bo predvsem o tem, kako hitro bomo do 3,5 odstotka prišli, od kod bodo milijarde v prihodnjih letih prišle in predvsem kaj bo Slovenija zanje dejansko dobila.
