Omejitev provizij: EU sodišče podpira slovensko zakonodajo
V pomembni razsodbi je Sodišče Evropske unije (EU) dalo zeleno luč za omejitev provizij nepremičninskih posrednikov v Sloveniji. Slovensko ustavno sodišče se je obrnilo na sodnike v Luksemburgu, ki so potrdili, da omejitev provizije na štiri odstotke prodajne cene ali najemnine ni v nasprotju s pravom EU. Ta odločitev je bila sprejeta 27. februarja 2025, s poudarkom, da mora biti tak ukrep nediskriminatoren in sorazmeren.
Ozadje odločitve
Novela zakona o nepremičninskem posredovanju iz leta 2019 določa, da provizija za posredovanje ne sme presegati štirih odstotkov pogodbene cene pri prodaji nepremičnine. Pri najemnih poslih pa je omejitev določena na štiri odstotke zmnožka mesečne najemnine in števila mesecev najema. Slovensko ustavno sodišče je izrazilo dvome glede te omejitve, zlasti v kontekstu enostanovanjskih stavb, kjer so kupci ali najemniki fizične osebe.
Argumenti sodišča EU
V svoji odločitvi je Sodišče EU pojasnilo, da takšna omejitev lahko poveča dostopnost stanovanj po dostopnih cenah in prispeva k zaščiti potrošnikov. Omejitev provizij naj bi zagotovila preglednost cen in preprečila pretirane tarife, kar je še posebej pomembno za ranljive skupine, kot so mladi, študenti in starejši.
“Omejitev provizije spodbuja dostopnost primernih stanovanj in varuje potrošnike s povečanjem preglednosti cen,” so pojasnili na sodišču v Luksemburgu.
Naslednji koraki
Slovensko ustavno sodišče bo moralo zdaj oceniti, ali je omejitev provizij res potrebna za dosego teh ciljev in preveriti, ali obstajajo manj omejujoči ukrepi. Med drugim bo moralo preučiti, ali bi lahko nacionalni zakonodajalec uvedel posebne ukrepe za zaščito ranljivih potrošnikov in zagotavljanje, da nepremičninske agencije lahko pokrijejo svoje stroške in ustvarijo razumen dobiček.
Reakcije in pomisleki
Pobudo za oceno ustavnosti določb zakona so leta 2019 vložili državni svet in več nepremičninskih posredniških družb. Ti nasprotniki menijo, da zakon krši pravico do svobodne gospodarske pobude in lastninske pravice ter da zakonodajalec ni ustrezno izkazal javne koristi za takšno ureditev.
V luči tega se bo slovensko ustavno sodišče moralo še naprej ukvarjati z vprašanjem, ali je določitev maksimalne provizije upravičena in v skladu s širšimi interesi javnosti.
Spletno uredništvo
