EU zaostruje pritisk: Novi sankcijski sveženj proti Rusiji
Evropska komisija je 6. februarja 2026 predstavila nov sveženj sankcij proti Rusiji. Predsednica komisije, Ursula von der Leyen, je potrdila, da te sankcije zajemajo omejevalne ukrepe na področjih energetike, finančnih storitev in trgovine. Ta poteza je bila razkrita sredi napetih pogajanj med sprtimi stranmi v Abu Dabiju, kjer ZDA posredujejo v prizadevanjih za končanje vojne. Von der Leyen je izpostavila, da bo Rusija le pod pritiskom sedla za pogajalsko mizo in dodala, da je to edini jezik, ki ga Rusija razume. Tako se nadaljuje evropska strategija, ki si prizadeva za zaustavitev ruske agresije v Ukrajini.
V središču novega svežnja sankcij so ukrepi, ki ciljajo na rusko energetsko infrastrukturo. Evropska komisija predlaga prepoved zagotavljanja pomorskih storitev za prevoz ruske surove nafte. Ta ukrep bi bil izveden skupaj s partnerji iz skupine G7. Na seznam sankcioniranih ladij, ki sestavljajo t.i. floto v senci, bi dodali 43 plovil, kar bi skupno število povečalo na približno 640. Poleg tega Bruselj predlaga sankcioniranje podjetij v Rusiji in tretjih državah, ki podpirajo floto v senci. Ta poteza vključuje prepoved zagotavljanja storitev vzdrževanja ruskim tankerjem in ledolomilcem, ki prevažajo utekočinjeni zemeljski plin (LNG).
Sveženj sankcij prav tako cilja na ruski bančni sistem z omejevanjem delovanja še 20 ruskih regionalnih bank in uvajanjem ukrepov proti trgovanju s kriptovalutami. Komisarji si prizadevajo tudi za omejevanje izvoza blaga in storitev v Rusijo v vrednosti 360 milijonov evrov, vključno s traktorji in storitvami na področju kibernetske varnosti. Nasprotno pa bi Bruselj še dodatno omejil uvoz kovin, kemikalij in ključnih mineralov, skupaj vrednih več kot 570 milijonov evrov.
Odmevi na predlagane sankcije
Predsednica von der Leyen je države članice pozvala, da čim prej podprejo novi sveženj sankcij, s čimer bi poslali močno sporočilo pred četrto obletnico vojne, da njihova zavezanost svobodni in suvereni Ukrajini ostaja neomajna. Cilj je sprejetje svežnja pred 24. februarjem, ko bo minilo štiri leta od začetka ruske invazije.
Nemški kancler Merz in diplomatski pogovori
Medtem ko se EU osredotoča na sankcije, nemški kancler Friedrich Merz poudarja pomen usklajenih pogovorov z Moskvo o koncu vojne v Ukrajini. Izrazil je pripravljenost EU za pogovore z Rusijo, vendar je zavrnil možnost vzpostavitve vzporednih komunikacijskih kanalov z Moskvo. Merz je ob tem poudaril, da bi Evropejci sodelovali v pogajalskem procesu le, če bi bilo to koristno in usklajeno z Ukrajino in ZDA.
Diplomatski pozivi Iranu
V Omanu se medtem odvijajo pogajanja med Iranom in ZDA. Merz je vodstvo Irana pozval k resnim pogajanjem in izpostavil prizadevanja za prekinitev sovražnosti proti lastnemu prebivalstvu ter končanje jedrskega programa. Sodelovanje z ZDA je usmerjeno k prepričanju Teherana, da se vrne za pogajalsko mizo za mir in stabilnost v regiji.
Spletno uredništvo
