Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je nedavno naznanil, da Slovenija še ni dosegla cilja dveh odstotkov BDP za obrambo, ki so ga pred leti dogovorile zaveznice. Kljub temu je izrazil optimizem, da bo Slovenija ta cilj presegla še letos.
Na novinarski konferenci je Rutte izpostavil, da zaveznice dobro napredujejo pri dvigovanju obrambnih izdatkov. Leta 2025 so namreč za obrambo namenile kar 90 milijard več kot leto prej.
Medtem ko je večina zaveznic že dosegla cilj dveh odstotkov BDP za obrambo, Slovenija skupaj z Albanijo in Češko lanskega leta tega cilja ni dosegla. Vendar pa so se vse tri države zavezale, da bodo še letos presegli ta prag. Rutte je poudaril, da trojici manjka manj kot milijarda dolarjev sredstev, ki jih trenutno ne namenjajo za obrambo, kar predstavlja relativno majhno številko v primerjavi s celotnimi izdatki zaveznic. Dodal je, da prejemajo poročila, ki potrjujejo, da zaveznice resnično povečujejo obseg porabe, nekatere pa so že pri 3,5 oziroma 5 odstotkih.
Kritika slovenskih obrambnih izdatkov
Ruttejeve izjave so sledile pismu, ki ga je poslal nekdanjemu premieru Robertu Golobu, v katerem je opozoril, da je dejanska poraba Slovenije za osnovne obrambne izdatke precej nižja od dveh odstotkov BDP. Po njegovih trditvah je Slovenija lani za osnovne obrambne izdatke namenila le približno 1,6 odstotka BDP, kar pomeni, da je zaostajala za okoli 300 milijonov evrov glede na dogovorjene zaveze.
Rutte je v pismu izrazil zaskrbljenost, da so slovenski uradniki povečali oceno obrambnih izdatkov z vključevanjem projektov, ki ne sodijo v dogovorjeno opredelitev osnovnih izdatkov za obrambo. Kljub temu iz pisma ni jasno, kateri projekti so sporni. V odzivu je kabinet predsednika vlade vztrajal, da je Slovenija za obrambo namenila najvišji obseg sredstev doslej, s čimer je izpolnila dolgoletno zavezo nameniti dva odstotka BDP za obrambo.
Zavezniške dogovore in prihodnji cilji
Zaveznice so se leta 2014 na vrhu v Walesu dogovorile, da bodo obrambne izdatke zvišale na dva odstotka BDP. Kasneje, na vrhu v Haagu junija lani, so se zavezale k ambicioznejšemu cilju, da bodo do leta 2035 obrambne izdatke dvignile na pet odstotkov BDP. Od tega bi 3,5 odstotka namenili neposrednim naložbam v obrambo, preostanek pa bi šel za naložbe, povezane z njo.
Rutte je izrazil prepričanje, da je ta povečana poraba nujna, saj zaveznice morajo biti pripravljene na obrambo. Kljub kritikam na račun Slovenije je splošna slika obrambnih izdatkov pozitivna, saj mnoge zaveznice že dosegajo višje odstotke BDP v obrambne namene.
Slovenija se zdaj sooča z izzivom, kako uskladiti svoje obrambne izdatke z mednarodnimi zavezami ter dokazati, da so njeni izdatki skladni z dogovorjenimi standardi. Tako bo ključnega pomena, da vlada preuči svoje obstoječe projekte in zagotovi natančne ter pregledne podatke o svojih izdatkih.
Spletno uredništvo
