Ko politični boj preseže meje argumentov in se preseli v sfero ustrahovanja, se moramo kot družba vprašati, kje smo izgubili kompas. Ko se sredi noči na volilni plakat obesi truplo mrtve živali – po prvih informacijah z znaki mučenja – to ni več politično sporočilo. To je vprašanje civilizacijskega standarda. In vprašanje, ali smo kot skupnost še zmožni osnovne empatije, ne le do ljudi, temveč tudi do drugih živih bitij.
Na jumbo plakatu Gibanja Svoboda na Vrhniki je bilo ponoči obešeno truplo živali. Primer preiskuje policija, prvi znaki pa kažejo, da je šlo za mučenje. Predstavnice stranke so na tiskovni konferenci dogodek ostro obsodile in ga označile za kaznivo dejanje ter moralno dno političnega prostora.
»To ni politična kampanja. To je kaznivo dejanje.«
Poslanka Lucija Tacer je poudarila, da takšna dejanja ne sodijo v demokratično družbo. Po prvih podatkih kaže, da je šlo za mučenje, a kot je poslanka povedala, še čakajo na izsledke.
»To ni politična kampanja. To je kaznivo dejanje. To je moralno dno in to je ustrahovanje. V zdravi politični kulturi bi se morali soočati z argumenti, ne z ustrahovanjem in zatiranjem šibkejših,« je dejala.
Po njenih besedah mora dogodek služiti kot opomin, kakšno politično kulturo si želimo. »Na volitvah bomo odločali, ali želimo živeti v Sloveniji argumentirane razprave ali v Sloveniji ustrahovanja in represije.«
»To ni politika, to je krutost.«
Ministrica Mateja Čalušić je dejanje označila kot globoko moralno degradacijo javnega prostora.
»To ni politika, to je krutost, ki je dosegla moralno dno v javnem političnem prostoru,« je dejala.
Opozorila je na širši kontekst naraščajoče retorike ustrahovanja in poudarila, da Slovenija ne sme postati prostor, kjer nasilje postane sredstvo političnega sporočanja. Spomnila je tudi na nedavni primer oskrunitve kipa in dodala: »Danes viseča žival pred našimi plakati. Kaj nas čaka jutri?«
Po njenem mnenju gre za vprašanje vrednot – spoštovanja človekovih pravic, dostojanstva in odnosa do živali. »22. marca bodo ljudje povedali, ali želijo živeti v politiki ustrahovanja ali politiki spoštovanja.«
»Odnos do živali kaže odnos do sočloveka.«
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je poudarila, da vsaka krutost do živali razkriva širši odnos do sveta.
»Ko pokažemo svoj odnos do sveta okrog sebe, pokažemo svoj odnos do sočloveka. Vsako dejanje krutosti do bližnjega, do vseh živih bitij, je vredno najostrejše obsodbe.«
Državljane je pozvala, naj pomagajo graditi družbo brez sovraštva in nasilja – do ljudi in do drugih čutečih bitij.
Spoštovane državljanke in spoštovani državljani! Prosim vas, pomagajte nam graditi boljši svet. Pomagajte nam ustvarjati boljšo družbo. Pomagajte nam ustvarjati družbo, v kateri ne bo prostora za sovraštvo in za nasilje do nikogar, niti do drugih čutečih bitij. Pomagajte nam, da gremo v prihodnost, ki si jo zaslužimo in ki si jo zaslužijo tudi druga čuteča bitja. Ostro obsojamo vsako krutost do živali.
Meja političnega boja
V demokraciji so soočenja ostra, razlike globoke, čustva močna. A obstaja meja, ki ločuje politično tekmovanje od degradacije skupnega prostora. Ko se politični boj preseli v simboliko nasilja nad nemočnimi bitji, se razprava ne vrti več okoli programov in idej, temveč okoli vprašanja, ali smo kot družba še sposobni sočutja.
Ne gre le za vandalizem ali kaznivo dejanje, ki ga bodo obravnavali pristojni organi. Gre za ogledalo družbe. Če postane krutost sprejemljiv način izražanja političnega nestrinjanja, potem ne izgubljamo le standarda politične kulture – izgubljamo temeljno človečnost.
Vprašanje, ki ostaja, je preprosto in hkrati zahtevno: v kakšni družbi želimo živeti? V takšni, kjer prevladuje spoštovanje, argument in dostojanstvo – ali v takšni, kjer govorico nadomestijo simboli nasilja?
Odgovor bo, kot vedno, v rokah ljudi.
Spletno uredništvo
