Med napovedmi o razpadu in dejanskimi številkami: Javno zdravstvo danes zaposluje več zdravnikov kot pred dvema letoma
Ko so se ob sprejemanju nove zakonodaje o zdravstveni dejavnosti vrstila opozorila o množičnem odhajanju zdravnikov, so bile napovedi dramatične. Govorilo se je o razpadu javnega sistema, o izpraznjenih bolnišničnih hodnikih in o tem, da bo zakon sprožil val odhodov, kakršnega slovensko zdravstvo še ni doživelo. Dve leti pozneje podatki kažejo precej drugačno sliko.
Število zdravnikov v javnem zdravstvenem sistemu se je v tem mandatu povečalo. Na to je v nedavnem intervjuju za časnik Nedelo opozoril priznani kirurg in vodja strateškega sveta za zdravstvo pri predsedniku vlade dr. Erik Brecelj. Kot je dejal, je tudi sam sprva verjel napovedim o množičnih odhodih, vendar so ga konkretne številke presenetile.
Na Onkološkem inštitutu, kjer deluje, se je med oktobrom 2023 in aprilom 2025 število zdravnikov povečalo za 14 odstotkov. V Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana je bilo v istem obdobju približno pet odstotkov več zdravnikov, skupno pa naj bi bilo v sistemu povprečno okoli štiri odstotke več zdravnikov kot pred tem. UKC Ljubljana ima danes skoraj 1.600 zdravnikov.
Vprašanje, ki ga ob tem odpira Brecelj, je preprosto: kje so napovedani množični odhodi? Posamezni odhodi seveda obstajajo in so del vsakega sistema, vendar podatki za zdaj ne potrjujejo scenarijev o kadrovskem razkroju. Če bi že nekaj odhodov ogrozilo delovanje ustanov, bi to po njegovem pomenilo, da je organizacijski model postavljen napačno že v osnovi.
Številke na ravni celotnega sistema
Širši podatki javne zdravstvene mreže kažejo podoben trend. Od začetka mandata sedanje vlade je bilo zaposlenih 375 zdravnikov več ter 794 dodatnih medicinskih sester. Tudi v UKC Ljubljana je bilo lani 80 zdravnikov in zobozdravnikov več kot leta 2021. Odhodi zdravnikov v letu 2025 po doslej znanih podatkih ne presegajo ravni iz preteklih let.
To ne pomeni, da sistem nima težav. Čakalne dobe ostajajo ena osrednjih skrbi pacientov, organizacija dela je pogosto predmet kritik, razprave med vlado in sindikati pa so v zadnjih letih zaznamovale javni prostor. A slika, ki jo rišejo kadrovski podatki, je manj dramatična od političnih opozoril, ki so spremljala zakonodajne spremembe.
Odhodi niso le vprašanje plač
Brecelj med razlogi za odhode izpostavlja predvsem odnose in delovno okolje. Plačilo je pomemben dejavnik, vendar po njegovem ni edini. Delo v zasebnem sektorju prinaša večjo poslovno negotovost in tudi večjo osebno odgovornost. Omenil je primer bolnišnice, kjer se je pet kirurgov po odpovedi vrnilo v javni sistem – kar kaže, da prehodi med sektorjema niso enosmerni.
Poseben izziv ostaja upravljanje kadrov, ki po njegovem mnenju v slovenskem zdravstvu še ni dovolj razvito. Prav na tem področju bodo odvisni prihodnji premiki: ne toliko od dramatičnih napovedi, temveč od vsakodnevnega vodenja, organizacije in jasnih pravil igre.
Počasi, a merljivo
Brecelj delo aktualne vlade na področju zdravstva ocenjuje kot pozitivno, ob zavedanju, da so reforme dolgoročen proces. Ob prevzemu vodenja strateškega sveta ni pričakoval hitrih rezultatov, a ga je obseg zakonodajnih sprememb presenetil. Ministrica za zdravje dr. Valentina Prevolnik Rupel ima po njegovih besedah pri tem podporo predsednika vlade, kar je pri sistemskih spremembah nujno.
Zdravstvo ostaja eno najbolj občutljivih področij javne politike in tudi eno najtežje vodljivih. Prav zato so številke pomembne. Te trenutno kažejo, da se število zdravnikov v javnem sistemu ne zmanjšuje, temveč raste.
Morda to ne pomeni, da so vse težave rešene. Pomeni pa, da razprava o prihodnosti javnega zdravstva potrebuje več mirne presoje in manj napovedi o skorajšnjem zlomu sistema.
Spletno uredništvo
