Madžarska blokira sankcije EU proti Rusiji in pomoč Ukrajini
V Bruslju je nastal zaplet, ki ga je povzročila Madžarska, saj je preprečila sprejetje 20. svežnja sankcij proti Rusiji in ustavila dokončno potrditev pravne podlage za izplačilo finančne pomoči Ukrajini. Madžarska zahteva obnovitev dobave nafte po naftovodu Družba, ki povezuje Madžarsko in Slovaško, preden se bo strinjala z novimi sankcijami. Ta razvoj dogodkov se je zgodil dan pred četrto obletnico začetka ruske invazije na Ukrajino, kar je povzročilo razočaranje med evropskimi voditelji, ki so želeli močnejši pritisk na Rusijo.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je izrazila obžalovanje, da ni bil dosežen dogovor o sankcijah in da Madžarska ovira izplačilo evropskega posojila Ukrajini. To posojilo, vredno 90 milijard evrov, so voditelji držav članic EU dogovorili na decembrskem vrhu. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je poudaril, da brez obnovitve dobave nafte Madžarska ne bo podprla novih sankcij ali odobritve posojila. Tiskovni predstavnik madžarske vlade Zoltan Kovacs je na družbenem omrežju X obsodil Bruselj za sodelovanje z Ukrajino pri ogrožanju energetske varnosti Madžarske in Slovaške.
Reakcije in kritike
Kallasova je jasno izrazila, da je krivdo za prekinitev dobave nafte po naftovodu treba pripisati Rusiji, saj je bombardirala naftovod. Razume pa tudi prioritetno usmeritev ukrajinskih oblasti na popravila energetske infrastrukture, ki je ključna za oskrbo prebivalcev z elektriko in ogrevanjem. V odzivu na obtožbe, da Madžarska blokira odločitve zaradi političnih točk pred aprilskimi volitvami, je Kallasova izjavila, da sicer ne pozna političnega vzdušja na Madžarskem, vendar dvomi, da bi Madžari podprli odločitve, ki zmanjšujejo pomoč Ukrajini.
Pozivi iz Evropskega sveta
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je pozval madžarskega premierja Viktorja Orbana, da spoštuje decembrski dogovor voditeljev EU in omogoči izplačilo posojila Ukrajini. V pismu je izpostavil, da je nespoštovanje dogovorov kršitev načela lojalnega sodelovanja. Costa je napovedal, da bo na srečanju v Kijevu z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim razpravljal o dobavah nafte. V Kijevu bodo ob četrti obletnici ruske invazije prisotni tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in drugi visoki evropski predstavniki.
Slovenija zahteva pravico in odgovornost
Slovenija je izrazila močno podporo spoštovanju mednarodnega prava in zahtevo po odgovornosti za zločine v Ukrajini. Ministrica Tanja Fajon je v sporočilu za javnost poudarila, da bo Slovenija še naprej trdno stala ob strani Ukrajini in da bo podpirala vojaško, humanitarno in drugo pomoč, dokler bo to potrebno. Slovenija se zavzema za mir, ki bo temeljil na mednarodnem pravu in bo sprejemljiv za Ukrajino.
Fajon je ostro obsodila ruske napade na ukrajinsko civilno infrastrukturo in izpostavila, da je vojna terjala ogromno civilnih žrtev. Po podatkih Urada visokega komisarja ZN za človekove pravice je vojna povzročila smrt več kot 15.000 civilistov in ranila več kot 41.300 ljudi. Ob tem je izpostavila tudi trpljenje otrok, ki so med najbolj ranljivimi skupinami.
Vojna v Ukrajini traja že štiri leta in še naprej zahteva življenja in povzroča trpljenje. Slovenija se zavezuje k podpori Ukrajine in zahteva, da Rusija preneha z agresijo in se vključi v mirovna pogajanja ter odgovarja za storjene zločine.
Spletno uredništvo
