Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je ob 35. obletnici slovenske suverenosti ostro kritiziral ravnanje vlade Janeza Janše. Opozarja, da se država vse bolj zapleta v ideološke spore, medtem ko se po njegovem mnenju z načrtovanimi zakonskimi spremembami posega v temelje solidarnosti in socialne države. Kritičen je tudi do organizacije državne proslave v Kopru, na kateri ne bo sodeloval. Janša je na zavrnitve vabil odgovoril z očitki o odnosu do simbolov nekdanje jugoslovanske vojske. Razhajanja med pomembnimi akterji osamosvojitve so tako znova prišla v ospredje prav ob prazniku, ki naj bi poudarjal skupno zgodovinsko izkušnjo.
Slovenija danes zaznamuje 35 let od odhoda zadnjih vojakov Jugoslovanske ljudske armade z njenega ozemlja. Toda letošnji dan suverenosti poteka v znamenju političnih nesoglasij, ki so se v zadnjih dneh še zaostrila.
Med najostrejšimi kritiki ravnanja aktualne vlade je prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan. Ob sobotni slovesnosti v Sromljah, posvečeni spominu na brežiško partizansko četo, je opozoril na odnos oblasti do narodnoosvobodilnega boja in na politične razmere v državi.
Njegove izjave se nanašajo tako na zgodovinski spomin kot na aktualne politične odločitve, predvsem na referendume in vladne ukrepe, ki bodo vplivali na javni sektor, zdravstvo, šolstvo in socialno področje.
»Ta vlada bije ideološki boj z nasprotniki, ki jih ni več«
Kučan je v pogovoru za 24ur ocenil, da aktualna vlada vodi ideološki boj proti zgodovinskim nasprotnikom, ki jih danes ni več. Posebej se je dotaknil pomena rdeče zvezde, ki jo del slovenske politike povezuje predvsem z Jugoslovansko ljudsko armado in komunističnim režimom.
Prvi predsednik republike je opozoril, da ima ta simbol zanj tudi povsem drugačen pomen, saj je njegov oče kot partizan padel med drugo svetovno vojno. S tem je izpostavil razliko med simboliko narodnoosvobodilnega boja in vlogo JLA v času osamosvojitvene vojne.
Prav vprašanje zgodovinskih simbolov je eno osrednjih nesoglasij ob letošnji državni proslavi. Organizatorji so se odločili, da na slovesnosti ne bodo sodelovali praporščaki Zveze borcev za vrednote NOB, kar je sprožilo nasprotovanje predsednice republike Nataše Pirc Musar in dela politične javnosti.
Kučan je njeno odločitev, da se proslave ne udeleži, javno podprl. Tudi sam v Koper ne bo prišel.
Kučan opozarja tudi na vlogo predsedstva pri osamosvojitvi
Prvi predsednik republike je pojasnil, da ima za odsotnost na današnji proslavi še dodaten razlog. Po njegovem mnenju se pri obeleževanju osamosvojitve vse pogosteje zanemarja vloga takratnega predsedstva Republike Slovenije.
Kučan je bil leta 1991 predsednik predsedstva in vrhovni poveljnik oboroženih sil. Opozoril je, da je predsedstvo v odločilnem obdobju opravljalo pomembno institucionalno vlogo, ki je pri poznejših političnih interpretacijah osamosvojitve pogosto potisnjena v ozadje.
Osamosvojitev Slovenije je bila rezultat delovanja številnih političnih, obrambnih in civilnih struktur. Pri njej so sodelovali takratno predsedstvo, vlada, skupščina, Teritorialna obramba, milica in številni državljani.
Zato je za celovito zgodovinsko razumevanje pomembno, da se prispevek posameznih institucij obravnava na podlagi dokumentiranih dejstev, ne glede na današnja politična razhajanja med nekdanjimi akterji.
Opozorilo pred »načrtnim razkrajanjem družbenega tkiva«
Kučan je v Sromljah govoril tudi o aktualnih referendumskih pobudah in vladnem interventnem zakonu. Ocenil je, da predlagani ukrepi posegajo na številna področja, ki so pomembna za delovanje socialne države.
Po njegovih besedah gre pri razpravi o interventnem zakonu za bistveno več kot za gospodarske ukrepe. Opozoril je na možne posledice za javni sektor, zdravstvo, šolstvo in socialno varnost ter poudaril, da je solidarnost eno ključnih veziv povezane skupnosti.
Njegova ocena je, da se z aktualnimi političnimi odločitvami načrtno slabi družbeno tkivo. Gre za politično interpretacijo nekdanjega predsednika, ki jo je treba razlikovati od pravne ali strokovne presoje posameznih zakonskih določb.
Vlada svoje interventne ukrepe predstavlja predvsem kot odgovor na gospodarske in javnofinančne izzive, njihovi kritiki pa opozarjajo na tveganja za javne storitve in socialne pravice.
Za presojo konkretnih posledic bo zato pomembno preučiti posamezne določbe zakona, finančne učinke in spremembe, ki jih predvideva.
Janša odgovarja, spor se še poglablja
Predsednik vlade Janez Janša je na odločitev predsednice republike in drugih državnikov, da se proslave ne udeležijo, odgovoril z očitkom, da dajejo prednost simbolom agresorske vojske pred slovensko državo. Takšna razlaga je sprožila nadaljnja nasprotovanja, saj kritiki opozarjajo, da je treba razlikovati med simboli partizanskega odpora med drugo svetovno vojno in ravnanjem Jugoslovanske ljudske armade leta 1991.
Ob tem je dodatno pozornost vzbudil odziv poslanca SDS Žana Mahniča, ki je predsednico republike označil z žaljivim političnim izrazom. Takšna komunikacija je spor o vsebini proslave razširila še na vprašanje odnosa predstavnikov oblasti do nosilcev najvišjih državnih funkcij.
Odsotnost predsednice in nekdanjih predsednikov na proslavi sicer nima pri vseh enakega ozadja. Danilo Türk je udeležbo odpovedal zaradi osebnih razlogov, Borut Pahor pa je pojasnil, da je službeno zadržan in da v zadnjih dveh letih obiskuje predvsem junijsko in decembrsko državno proslavo.
Zato ni pravilno vseh odsotnosti predstavljati kot enoten politični bojkot.
Opozorilo pred prihodnjimi odločitvami
Kučan je ob koncu svojega nagovora državljane pozval k razmisleku o smeri, v katero se razvija Slovenija. Posebej je poudaril pomen solidarnosti in vrednot, ki so spremljale odločitev za samostojno državo na plebiscitu leta 1990.
Njegovo opozorilo je povezano tudi s prihajajočim referendumskim odločanjem 6. decembra. Nekdanji predsednik meni, da bodo odločitve volivcev pomembno vplivale na prihodnjo podobo države in njenega socialnega sistema.
O tem, ali so njegove ocene utemeljene, bodo lahko državljani presojali na podlagi vsebine predlaganih ukrepov, argumentov zagovornikov in nasprotnikov ter preverljivih podatkov o njihovih posledicah.
Ob dnevu suverenosti je tako znova prišlo v ospredje vprašanje, kako Slovenija razume svojo preteklost in kako se odloča o prihodnosti. Kučanove izjave in Janševi odzivi razkrivajo globoka politična razhajanja, toda razprava o državi in njenih institucijah potrebuje predvsem jasna dejstva, argumente in spoštovanje različnih zgodovinskih izkušenj.
Spletno uredništvo
