December – mesec, ko duhovnost poganja materializem
Že od nekdaj je imel čas pred zimskim sončevim obratom poseben duhovni pomen. Obdobje vse krajših dni, človeka sili v intenzivnejše doživljanje njegovega notranjega sveta. Služilo naj bi poglobljeni samorefleksiji in iskanju smisla. Človeku nudi priložnost za krepitev vezi z najdražjimi in trenutke za obujanje spominov na vse, ki jih več ni.
To je obdobje, zaznamovano s številnimi prazniki, ki se zaključi z vnovičnim »rojstvom« luči, sonca. Že v Antiki so 25. decembra praznovali rojstvo boga Mitre, nato pa je Mitro zamenjal Kristus.
Lahko bi rekli, da smo s 1. decembrom in hkrati 1. adventno nedeljo, stopili v najbolj »poduhovljeni« mesec v letu, v čas, ki ga mnogi doživljajo tako intenzivno, da v njih vzbuja otožnost in notranjo praznino. Nekateri jo skušajo zapolniti z raznimi substancami ali prenajedenjem. Spet drugi se podajo v brezglavo nakupovanje. Posledično izgubljeni dragoceni trenutki za razmislek o sebi, življenju in svetu, postajajo voda na mlin potrošništva.
Že 29. novembra so Ljubljano razsvetlile praznične luči, na isti dan pa se je s Črnim petkom začela tudi sezona prazničnih nakupov. Ljudi je obnorela nakupovalna mrzlica. Raznovrstni okrasti in razsvetljava za božično drevo ter vrt se prodajajo kot po tekočem traku. Mnogi si privoščijo tudi nov prenosnik ali telefon itd., kot da prej to ni bilo mogoče. Tako zadnji mesec v letu tragikomično postaja nasprotje samega sebe, ko bi človek lahko spoznal, da ga ne poganjajo baterije.
Spletno uredništvo
