Pobuda, ki odpira razmislek o morali izvoljenih predstavnikov
Na spletni strani Peticija.online poteka zbiranje podpisov za pobudo z naslovom »Kriminalec naj ne bo politik – peticija za prepoved opravljanja politične funkcije za pravnomočno obsojene politike«.
Pobudniki s tem pozivajo k spremembi zakonodaje, ki bi od političnih funkcionarjev zahtevala podobne etične pogoje, kot že veljajo v mnogih drugih poklicih.
Peticija se ne osredotoča na posameznike, politične stranke ali konkretne primere, temveč odpira širšo razpravo o politični odgovornosti in moralni integriteti.
Če moraš biti čist za delo z otroki, zakaj ne za vodenje države?
Pobudniki peticije opozarjajo, da številni poklici že zdaj zahtevajo potrdilo o nekaznovanosti – od vzgojiteljev in učiteljev do zdravnikov, socialnih delavcev in celo nekaterih zaposlenih v zasebnem sektorju. Sprašujejo se, zakaj takšnih meril ne uporabljamo tudi pri tistih, ki odločajo o zakonih, proračunih in usmerjanju države.
Gre za preprosto vprašanje odgovornosti: ali sme nekdo, ki je bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, voditi državo, občino ali sedeti v parlamentu?
Poziv k zaupanju, transparentnosti in novi politični kulturi
Pobudniki verjamejo, da bi uvedba tovrstnega pravila izboljšala zaupanje v politiko, okrepila transparentnost in okrepila politično kulturo. Po njihovem prepričanju bi morali funkcionarji postavljati zgled, ne pa izkoriščati sistem.
»Politična funkcija je častna dolžnost. Zahteva integriteto, ki bi morala biti nadpovprečna, ne pa selektivna,« poudarjajo podpisniki.
S spremembo zakonodaje bi Slovenija stopila ob bok državam, kjer so visoki etični standardi v politiki nekaj samoumevnega – in ne predmet pogajanj ali političnih kompromisov.
Odzivi javnosti: podpora in previdnost
Peticija je sprožila razpravo na družbenih omrežjih in spletnih forumih. Mnogi podpirajo pobudo, saj menijo, da bi morali politiki izpolnjevati visoke etične standarde. Uporabnik Reddita je zapisal:
“Lahko bi začeli s pogojem, da ne moreš zasedati javne funkcije, če si bil že kdaj pravnomočno obtožen za kaznivo dejanje s področja korupcije/gospodarskega kriminala.”
Drugi opozarjajo na morebitne zlorabe takšne zakonodaje za politične obračune:
“Problem tega predloga bo, da se bo uporabil kot orožje za odstranitev opozicije. Četudi je dobronameren, bodo ta vzrok politiki politično zlorabili.”
Nekateri izražajo dvom v učinkovitost takšnih ukrepov brez celovite reforme pravosodnega sistema:
“Saj imamo že zdaj visoke kazni… problem je, da se nikogar ne obsodi.”
Ne gre za maščevanje, ampak za načelnost
Pobudniki vnaprej zavračajo očitke, da gre pri peticiji za politično obračunavanje ali revanšizem. Poudarjajo, da se njihova pobuda ne loteva posameznikov, ampak principov. Pravni red sicer dopušča, da kaznovane osebe po določenem času ponovno kandidirajo, toda ali je to v interesu volivcev in demokracije?
Gre za načelno vprašanje: ali bi moralo kaznivo dejanje za vedno zapreti vrata v visoko politiko?
Spletno uredništvo
