Koliko je vredno leto življenja? Država bo morda kmalu odločala tudi s pomočjo matematike

Kaj je vredno več: zdravljenje, ki bolniku podaljša življenje za nekaj mesecev, ali terapija, ki mu omogoči več let kakovostnega življenja? In koliko je država pripravljena plačati za dodatno leto, ki ga človek preživi z družino, na delovnem mestu ali brez bolečin?

To niso več zgolj filozofska vprašanja. V Sloveniji bi lahko kmalu postala del uradnega odločanja o tem, katera zdravila in zdravstvene tehnologije bodo financirane iz javne zdravstvene blagajne.

Kot poroča Dnevnik, ministrstvo za zdravje pripravlja nov pravilnik o vrednotenju zdravstvenih tehnologij, ki bi pri odločanju o financiranju novih zdravljenj med drugim upošteval tudi pridobljena leta kakovostnega življenja. Gre za pristop, ki ga že uporabljajo nekatere evropske države, med njimi Velika Britanija, Švedska in Norveška.

Ko številke odločajo o življenju

Na prvi pogled se zdi ideja logična.

Zdravstvena blagajna ni neomejena, novih zdravil pa je iz leta v leto več. Številna med njimi prinašajo izjemne rezultate, hkrati pa tudi visoke stroške. Nekatere sodobne terapije stanejo več deset tisoč ali celo več sto tisoč evrov na posameznega bolnika.

Prav zato države iščejo načine, kako oceniti, katera zdravljenja prinašajo največ koristi za vloženi denar.

Predlog pravilnika predvideva, da bi pri ocenjevanju upoštevali tako imenovana leta kakovostnega življenja. Ne bi šlo zgolj za vprašanje, koliko časa zdravilo podaljša življenje, temveč tudi, kakšna je kakovost tega dodatnega časa.

Ali lahko bolnik dela? Se lahko samostojno giblje? Skrbi zase? Živi brez hudih bolečin?

Vse to bi postalo del enačbe.

Zdravstvo ni samo matematika

Toda prav tukaj se odpirajo tudi številna vprašanja.

Ali je mogoče življenje sploh ovrednotiti s številko?

Kaj pomeni dodatno leto življenja za človeka z redko boleznijo? Kaj pomeni za starša majhnega otroka? Kaj pomeni za bolnika, ki mu nova terapija omogoči, da dočaka zdravljenje prihodnosti?

Na ministrstvu poudarjajo, da ekonomski vidik ne bo edino merilo. Pri odločanju naj bi upoštevali tudi etične vidike, dostopnost zdravljenja, pravičnost ter širši vpliv na zdravstveni sistem.

Toda v ozadju ostaja občutljivo vprašanje: kje postaviti mejo med finančno vzdržnostjo sistema in pravico bolnikov do dostopa do najnovejših terapij?

Zdravilo kot most do prihodnosti

Na to opozarjajo tudi organizacije bolnikov.

V Slovenskem združenju bolnikov z limfomom in levkemijo L&L poudarjajo, da sodobnih zdravljenj ni mogoče presojati zgolj skozi trenutno podaljšanje življenja.

Izvršna direktorica združenja Kristina Modic opozarja, da lahko novo zdravilo predstavlja most do naslednje generacije terapij. Bolnik, ki mu zdravilo podaljša življenje za nekaj let, lahko v tem času dočaka še učinkovitejše zdravljenje, ki danes morda sploh še ni na voljo.

V nekaterih primerih lahko ravno ta dodatni čas pomeni razliko med smrtjo in dolgoročnim preživetjem.

Zato po mnenju predstavnikov bolnikov ni dovolj gledati zgolj na trenutno stroškovno učinkovitost posamezne terapije.

Bolezen ima tudi svojo ekonomsko ceno

Ko govorimo o stroških zdravljenja, pogosto pozabimo na drugo stran enačbe.

Bolezen sama po sebi ustvarja ogromne stroške za družbo.

Regionalna analiza bolnikov z diseminiranim plazmocitomom je pokazala, da je bilo samo leta 2023 v Sloveniji zaradi bolezni izgubljenih več kot 16.000 delovnih dni. Bolniki pogosto potrebujejo dolgotrajne bolniške odsotnosti, invalidske postopke in pomoč svojcev.

Če sodobno zdravljenje človeku omogoči, da ostane aktiven, dela in skrbi zase, koristi niso omejene zgolj nanj.

Koristi ima tudi zdravstveni sistem, delodajalci, socialna blagajna in celotna družba.

Prav zato številni strokovnjaki opozarjajo, da strošek zdravila ne more biti edino merilo.

Koliko solidarnosti si lahko privoščimo?

Ekonomist Maks Tajnikar ob tem opozarja na eno ključnih vprašanj, ki presega medicino.

Vprašanje solidarnosti.

Koliko je družba pripravljena prispevati za zdravljenje posameznika? Do katere mere smo pripravljeni financirati najdražje terapije? In kako zagotoviti, da bo sistem ostal dostopen vsem?

Gre za vprašanja, na katera ni enostavnih odgovorov.

Zdravstvo namreč ni običajen trg. Ne gre za nakup avtomobila ali gospodinjskega aparata. Gre za odločitve, ki neposredno vplivajo na človeška življenja.

Bo Slovenija pripravljena na težke odločitve?

Nova generacija zdravil bo zdravstvene sisteme postavljala pred vse težje dileme. Terapije postajajo vse bolj personalizirane, učinkovite in pogosto tudi vse dražje.

Slovenija bo morala tako kot druge evropske države najti ravnotežje med finančno vzdržnostjo sistema in dostopom bolnikov do najboljšega možnega zdravljenja.

Prav zato razprava o novem pravilniku ni zgolj tehnično vprašanje za zdravstvene ekonomiste. Gre za razpravo o tem, kakšno zdravstvo želimo imeti. In predvsem o tem, ali smo kot družba pripravljeni odgovoriti na vprašanje, ki se ga večina ljudi najraje izogne:

Koliko je v resnici vredno dodatno leto človeškega življenja?

Spletno uredništvo Toti Maribor