V slovenskih šolah in vrtcih se vedno pogosteje soočajo z izzivi, ki jih prinašajo vročinski valovi. Medtem ko novejši objekti že vključujejo sodobne klimatske naprave, se starejše stavbe zatečejo k alternativnim metodam, kot so senčenje, zračenje ali izvajanje aktivnosti na prostem.
Posebna zakonodaja, ki bi urejala opremljanje šol in vrtcev s klimatskimi napravami, v Sloveniji ne obstaja, kar pomeni, da je to prepuščeno posameznim občinam.
V novih šolskih in vrtčevskih objektih so klimatske naprave že skoraj standardna oprema. Te naprave omogočajo boljše pogoje za delo in učenje, kar pozitivno vpliva na počutje otrok in zaposlenih. Vendar pa v starejših objektih, kjer klimatske naprave niso nameščene, iščejo druge rešitve za ohladitev prostorov.
V starejših šolah in vrtcih, kjer ni klimatskih naprav, se pogosto uporabljajo senčila za okna, zračenje in premik aktivnosti iz notranjih prostorov na prosto. Te metode so sicer učinkovite do določene mere, vendar ne morejo v celoti nadomestiti udobja, ki ga zagotavlja klimatska naprava.
V Sloveniji ni posebnih zakonskih določil, ki bi zahtevala namestitev klimatskih naprav v šolah in vrtcih. Odločitev o tem, ali bodo klimatske naprave nameščene, je v pristojnosti občin. To pomeni, da se lahko pogoji za hlajenje objektov zelo razlikujejo med različnimi regijami in občinami.
Predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije, Mojca Mihelič, poudarja, da bi morali poiskati trajnostne rešitve za lažje delo v vročinskih razmerah, saj klimatske naprave niso vedno ekonomsko ali ekološko vzdržne.
Občine imajo ključno vlogo pri odločanju o nameščanju klimatskih naprav v javnih ustanovah. Nekatere občine so že prepoznale potrebo po sistematičnem hlajenju in vlagajo v posodobitve šolskih objektov, medtem ko druge še zmeraj iščejo finančne vire in način za izvajanje tovrstnih projektov.
Soočanje s podnebnimi spremembami in vročinskimi valovi postaja vedno večji izziv za slovenske šole in vrtce. Medtem ko novejši objekti že ponujajo sodobne rešitve, so starejši objekti še vedno odvisni od tradicionalnih metod hlajenja. Pomanjkanje enotne zakonodaje pomeni, da so občine tiste, ki odločajo o prihodnosti hlajenja v izobraževalnih ustanovah.
Spletno uredništvo
