Kako do dodatnega zaslužka v Sloveniji: Izogibajte se pastem!

V Sloveniji se vse več posameznikov odloča za dodatno delo, saj visoki življenjski stroški, dražja hrana in strožji pogoji za najem ali kredit mnoge prisilijo k iskanju dodatnih virov dohodka. Čeprav se zdi, da je dodatni zaslužek enostavno dosegljiv, lahko pomanjkanje urejenosti v skladu z zakonodajo vodi v težave. Katere oblike dodatnega dela so najbolj priljubljene, koliko lahko zaslužimo in kako urediti vse pravne in davčne vidike? To so vprašanja, ki pestijo številne Slovence.

Najpogostejše oblike dodatnega dela v Sloveniji vključujejo pisanje vsebin in člankov za splet, prevajanje, lektoriranje ter grafično oblikovanje. Mnogi se ukvarjajo tudi s programiranjem, postavljanjem spletnih strani in upravljanjem družbenih omrežij. Vzgojno-izobraževalne storitve, kot so inštrukcije in svetovanje, so prav tako zelo iskane. Poleg tega je priljubljena tudi dostava hrane in paketov, kjer posamezniki z lastnim prevoznim sredstvom dostavljajo naročila.

Ustvarjalni načini dodatnega zaslužka vključujejo izdelavo unikatnih izdelkov, nakita in dekoracij, kot tudi prodajo rabljenih predmetov na spletu. Zanimanje narašča tudi za oddajanje sob ali stanovanj turistom prek platforme Airbnb, kar je še posebej donosno v turističnih mestih in v času poletne sezone. Pri tem je treba upoštevati tudi davčne obveznosti.

Legalno opravljanje dodatnega dela

Pazite na delo na črno, ki ga pogosto ponujajo posredniške platforme ali podjetja, ki v vašem imenu izdajajo račune in zadržijo provizijo. Ena izmed zakonitih možnosti je sklenitev avtorske pogodbe ali pogodbe o delu z naročnikom, kjer naročnik poravna davke in prispevke, izvajalec pa prejme neto znesek.

Za redno ali večkrat letno opravljanje dodatnega dela je priporočljivo prijaviti dejavnost pri AJPES-u kot fizična oseba z dejavnostjo ali odpreti normirani s.p. Ta oblika omogoča davčne ugodnosti in boljšo preglednost prihodkov. Oddajanje nepremičnin zahteva prijavo dejavnosti in vodenje evidence prihodkov.

Kje poiskati priložnosti za dodatno delo?

Internet je ključen vir za iskanje dodatnega dela. Zaposlitveni portali ponujajo številne oglase za začasna, občasna in projektna dela. Družbena omrežja, kot so Facebook skupine in LinkedIn, so prav tako pomemben vir informacij, saj omogočajo izmenjavo izkušenj in iskanje sodelavcev.

Kaj pravi davčna zakonodaja?

Vsak dodaten zaslužek mora biti pravilno prijavljen in obdavčen. Za normirani s.p. ali fizično osebo z dejavnostjo se priznava 80 % normiranih odhodkov, obdavči pa se le preostalih 20 %, na katere se obračuna 20-odstotna dohodnina. Če je dodatno delo glavni vir dohodka, je treba plačati tudi prispevke.

Pri avtorski pogodbi ali pogodbi o delu davke in prispevke poravna naročnik. Oddajanje nepremičnin se obdavči s 15 % davčno stopnjo, s priznanjem 10 % normiranih stroškov. Vse prihodke je treba prijaviti, saj neupoštevanje vodi v globe.

Kako se izogniti težavam?

Najpogostejša napaka je opravljanje dela brez prijave. Tudi občasna pomoč ali manjši prihodki so lahko obravnavani kot prikrito delo. Pomembno je, da so vsa plačila sledljiva in dokumentirana s pogodbo ali drugim dokazilom. V primeru nejasnosti se obrnite na računovodjo ali davčnega svetovalca. FURS ponuja brošuro “Davki za začetnike” za osnovne informacije.

Dodatni zaslužek je pomemben del dohodka za mnoge Slovence. Čeprav prinaša finančno varnost, pravilna ureditev zagotavlja tudi miren spanec. Vsako delo naj bo prijavljeno, dohodek zabeležen, in vse zadeve z davčno upravo urejene, da dodatno delo resnično prinese več.

Najbolj iskana so znanja, ki jih lahko ponudite od doma

Pisanje, prevajanje, inštrukcije, programiranje in dostava hrane so med najbolj priljubljenimi oblikami dodatnega zaslužka med Slovenci – veliko jih opravlja te storitve v prostem času.

Normirani s.p. je enostavna rešitev za začetnike

Če pričakujete redne prihodke, je smiselno prijaviti dejavnost pri AJPES. Normirani režim omogoča pavšalno obdavčitev in pregled nad prihodki brez vodenja knjig. Plačila na roko so tvegana – če FURS zazna neprijavljeno dejavnost, lahko sproži nadzor in izreče globo do več tisoč evrov.

Spletno uredništvo Naša Ljubljana