Informer
Spletni posrednik informacij

Janez Janša: Pripravljenost za sodelovanje vlade z gospodarstveniki je obojestranska

0

Predsednik vlade Janez Janša se je drevi udeležil januarskega srečanja članic in članov Združenja Manager. Vsebinsko široko zasnovan dogodek predstavlja simboličen začetek novega gospodarskega leta, zato je prežet z optimizmom, novimi idejami, zanosom in pričakovanji.

 

Predsednik vlade Janez Janša je v okviru srečanja spregovoril z izvršno direktorico Združenja manager o dosedanji pomoči gospodarstvu s protikoronskimi paketi, o nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost ter drugih temah, pomembnih za slovensko gospodarstvo.

Janez Janša je poudaril, da so v načrtu za okrevanje prva prioriteta tisti sektorji, kjer imamo potrebe največje, torej zdravstvo, dolgotrajna oskrba starejših, pri čemer je dejal, da smo videli, kaj se je dogajalo v naših domovih za ostarele, kjer se v 15 letih ni nič zgradilo. “Zelo pomemben poudarek je tudi na novem zagonu, kar je vpeto v ostale strategije Evrope, torej v zeleno, digitalno, inovativno, in se vse to na nek način prepleta.” “Letos bo sicer še celo leto v znamenju pravil, ki jih v Evropi sicer ne poznamo. Evropska komisija je ravno danes podaljšala bolj ohlapna pravila državnih pomoči in vsega tistega, kar je običajno in praviloma omejevalo intervencijo države, tako da bomo letos kombinirali državne ukrepe, spodbude gospodarstvu, in tudi prve reforme, ki naj bi naše okolje naredile trajno in bolj prijazno do gospodarstva,” je poudaril predsednik vlade.

 

“Kazalec naše konkurenčnosti po tem, ko smo imeli med leti 2000 in 2008 3% rast produktivnosti, je od 2008 zaradi krize in počasnega izkopavanja iz krize padel na 0,6%,” je dejal premier, ki je to ocenil kot daleč premalo. “Imeli smo eno najdaljših kriznih obdobij oziroma recesij v Evropi in tu so pač naloge deljene, kako to popravljati,” je dejal predsednik vlade in nadaljeval, da kar se tiče vlade, gre za ustvarjanje okolja. “Ko gre za podjetja, gre za to, da znotraj okolja, ki mora biti čim bolj ugodno, te priložnosti izkoristite, teh priložnosti je ogromno,” je dejal premier Janša.

 

Po njegovih besedah je velik problem glede večje produktivnost na strani politike oziroma na strani tistih, ki “kreiramo okolje.” “Če ste imeli pogovor z gospodom Simičem, vam je le-ta konkretno povedal, kje so problemi. Če ne bi bilo epidemije, bi verjetno prvi paket debirokratizacije že šel čez poslanske klopi, sedaj pa so te zasedene s protikoronskimi ukrepi, slovenska administracija pa, kar se tiče potenciala in sposobnosti, ni na najvišji ravni in ni sposobna delati dveh stvari naenkrat, ko gre za tako kompleksne zadeve;” je ocenil premier Janša in dodal, da verjame, da bo v drugi polovici leta bolje, saj so določeni nastavki dani. “Za dvig produktivnosti lahko največ naredimo s tem, da izboljšamo okolje, odpravimo na stotine birokratskih ovir in pocenimo funkcioniranje države,” je dejal predsednik vlade.

Imamo najbrž največje število predpisov na prebivalca na svetu

“Državni zbor ima eno redno sejo na mesec, vmes je nekaj izrednih, doda se še kakšna interpelacija, dan pa ima 24 ur in kar se tiče priprave na vladni strani je veliko tega narejenega in skušamo tudi vmes kakšno stvar postoriti, kar je v pristojnosti vlade, ampak ključne stvari je treba narediti preko zakonodajalca,” je dejal predsednik vlade in nadaljeval, da imamo v Sloveniji stvari drugače urejene kot v drugih državah. “Pomembne stvari so v pravilnikih, nepomembne v zakonodaji. Popolnoma izgubljena je hierarhija. Zadeve, ki so bolj pomembne, so v nižjih aktih, tisto, kar je manj pomembno je v zakonih, nekatere celo v zakonih, ki potrebujejo 2/3 večino. Zmeda je velikanska. Imamo najbrž največje število predpisov na prebivalca na svetu,” je dejal Janša.

 

Prav tako je premier dejal, da je bilo v času prve osamosvojitvene vlade administrativno okolje bistveno manj zbirokratizirano. “Neverjetno število predpisov smo sproducirali v tem času in temu ustrezno tudi širili administracijo, birokracijo, to se vidi tudi v kriznih situacijah, kot je epidemija, ko ne pridemo skozi predpise, čeprav bi rabili ukrepanje, preko noči,” je dejal predsednik vlade Janez Janša in dodal, da si ni mislil, da je možno v 8 letih “od našega prejšnjega mandata, sproducirati toliko predpisov in zakomplicirati stvari do take mere, da nas tu boli glava.” “Tu druge rešitve, kot je radikalno krčenje birokratske navlake, enostavno ni, sicer bo to še naprej dušilo okolje in produktivnost,” je ob tem še pripomnil.

 

V nadaljevanju je spregovoril tudi o predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije. “Zagotovo bo druga polovica tega leta, ko bo Slovenija predsedovala, zaznamovana z vidika izzivov predsedovanja z dvema kategorijama problemov, zadev oziroma tem. Eno je okrevanje po epidemiji in čeprav je na žalost običajno v Evropi tako, da potem ko neha deževati, vsi pozabimo, da je streha puščala in se ukvarjamo z drugimi stvarmi, potem pa spet dežuje in se ukvarjamo z isto zadevo, želimo, da se naredi oceno tega, kako je Evropa reagirala v času epidemije na zdravstvenem, finančnem, varnostnem in gospodarskem polju in potem pripravimo strateški načrt za ukrepanje v primeru ponovitve, torej povečamo odpornost cele Evrope za podobne izzive.”

 

Slovenija je to tudi že predlagala,” je navedel predsednik vlade in dodal, da je drugi sklop tem, ki nas čaka, povezan z zamudami. “Do danes se je nabralo ogromno zamud, vrhovi z drugimi celinami so bili odpovedani, vrsta ukrepov na gospodarskem področju – dokončanje monetarne unije – je zastalo, ker se Evropski svet težko ukvarja istočasno z dvema temama, preden se uskladi nekaj v krogu 27 držav, je to veliko muk in časa. Predstavljate si, da imate v vaših upravah 27 ljudi, že za to, da vsak govori 5 minut potrebujete cel sestanek. Tudi to nas čaka. Vsi sedaj prelagajo ta srečanja na nas. Mi pa si želimo, da bi vse tisto, kar Evropa potrebuje, če odmislimo epidemijo, torej bistveno večjo koncentracijo tudi na vprašanje produktivnosti, inovativnosti, na evropski ravni, če primerjamo Evropo in Severno Ameriko, Kitajsko, marsikje zaostajamo, in tudi to agendo si želimo potisniti naprej,” je dejal predsednik vlade.

Spomnil je, da je bila decembra vladna delegacija v Izraelu, “kjer smo preučevali njihov model spodbujanja inovativnosti, še posebej na področju umetne inteligence in tam smo videli veliko stvari, ki so veliko korakov naprej od tega, kar je v evropskih programih.” “Ko govorimo o mladih in inovativnosti, Izraelci pravijo, premalo je deliti samo dobre izkušnje, enako pomembno je deliti tudi slabe izkušnje, torej ne le, zakaj je nekdo uspel, ampak tudi zakaj ni, da ne delaš istih napak. V Evropi težko najdemo takšen pristop,” je povedal predsednik vlade Janez Janša.

Na vprašanje o tem, v kolikšni meri je vlada pripravljena vključevati gospodarstvo pri načrtih okrevanja in razvojnih projektih, je predsednik vlade dejal, da v celoti. “Ključen problem, kar se tiče izboljšanja okolja, debirokratizacije – te bitke vlada sama, brez vaše podpore ne more dobiti, ker običajno, ko se nečesa lotiš, administracija poskrbi, da na koncu reforma ostane pri ustanovitvi še ene komisije in mandat mine,” je dejal premier in dodal, da bi pritisk s strani gospodarstva moral biti velik, “sicer nam bo trda predla.” “Smo odločeni, znamo in vemo, kako. Vemo tudi, kakšne so ovire. Hvala za ponujeno roko sodelovanja,” je izpostavil predsednik vlade Janez Janša.

“Upajmo, da bo čimprej konec tega časa, ko se videvamo preko ekranov, da se bomo lahko dobili tudi v Kongresnem centru Brdo, da bomo izmenjali izkušnje, predstavili konkretne zakonske rešitve,” je še poudaril premier in dodal, da bi si želeli, da po tem, ko so rešitve v takšni fazi, da prehajajo v samo zakonodajo, le-te še nekdo pogleda.

 

 

Ob tem je tudi povedal, da obstaja anekdota, da je Marija Terezija na svojem dvoru imela ekipo ljudi, ki so prebrali zakon, ki jih je zadeval, če so ga razumeli, je šel zakon v parlament, če pa ne, so ga morali uradniki popraviti. “V tem pristopu je kar veliko resnice. Imamo namreč ogromno zakonov, ko jih prebereš in ne veš, kaj dejansko pomeni, ko prebereš še obrazložitev, veš še manj, potem pa so tu še podzakonski akti, kjer se še bolj komplicira in tu potrebujemo vašo pomoč, če pripravljenost obstaja, potem je obojestranska.

Predsednik vlade je ob koncu pogovora čestital tudi prejemniku nagrade za življenjsko delo, Stanislavu Rožmanu“Čestitke tudi vsem mlajšim nagrajencem, vzor pri gospodu Rožmanu ne le, da je mogoče na odgovorni funkciji ostati toliko časa, temveč tudi, da je takšno funkcijo možno opravljati odgovorno,” je še povedal predsednik vlade Janez Janša.

Luka Perš

Foto Vlada RS
Izvor/Avtor Nova24.si
Objavite komentar