V Teheranu se pripravljajo stroge kazni za aretirane med nedavnimi protivladnimi protesti, kjer je bilo udeleženih več deset tisoč ljudi. Vodja sodstva, Golam Husein Mohseni Edžeji, je poudaril, da so z obravnavami šele začeli, pri čemer je sodeloval na sestanku s predsednikoma države in parlamenta, Masudom Pezeškjanom in Mohamadom Bagerjem Galibafom.
Edžeji je v izjavi za Al Džaziro izrazil, da ne bodo prizanesljivi do tistih, ki si milosti ne zaslužijo. Skupaj s Pezeškjanom in Galibafom so obljubili, da bodo zoper “morilce in teroristične upornike” odločno ukrepali, medtem ko tisti, ki so bili s prevaro tujih sil vključeni v nemire, lahko pričakujejo “islamsko sočutje”.
Prejšnji teden je ameriški predsednik Donald Trump izjavil, da je Iran ustavil usmrtitve več kot 800 ljudi, kar naj bi bila posledica njegovih groženj z napadi, če bi prišlo do množičnih usmrtitev med protesti.
Obtožbe na račun ZDA in Izraela
Iranske oblasti obtožujejo ZDA in Izrael, da sta oboroževali in financirali protestnike. Vrhovni voditelj Ali Hamenej je izjavil, da je bilo med protesti ubitih “več tisoč” ljudi, vendar oblasti trdijo, da so za smrti odgovorni agenti, povezani s tujimi državami.
Aretacije in nadaljevanje protestov
Od začetka protestov konec decembra so bile aretirane množice, aretacije pa se še vedno nadaljujejo. Iransko ministrstvo za obveščevalne dejavnosti je nedavno sporočilo o aretaciji “terorističnega tima” v Teheranu, ki naj bi v Iran vstopil prek zahodne meje.
Državni mediji poročajo o številnih aretacijah v mestih, kot so Kerman, Isfahan, Mazandaran, Širaz in Bandar Anzali, kjer naj bi bili tarča “voditelji izgredov”, povezani z nasilnimi dejanji.
Možnost zmanjšanih kazni za sodelujoče
Ahmadreza Radan, načelnik iranske policije, je izjavil, da imajo “prevarani” tri dni časa, da se predajo in tako pridobijo znižane kazni. Več aretiranih naj bi že priznalo nasilna dejanja, umore in rope.
Napoved zasegov premoženja
Iranske oblasti nameravajo z zasegi premoženja tistih, ki so javno podpirali proteste ali v njih sodelovali, nadomestiti finančne izgube, nastale med protesti. Klerik Mohamad Movahedi Azad, ki vodi generalno tožilstvo, je poudaril, da je po zakonu potrebno zahtevati odškodnine od podpornikov “monarhičnega upora”.
Oblasti so napovedale, da bodo omejitve dostopa do interneta postopoma odpravljali, vendar podrobnosti še niso razkrili.
Spletno uredništvo
