Inšpektorat odkril rekordno število kršitev delovnega časa
V preteklem letu je Inšpektorat Republike Slovenije za delo odkril kar 1462 kršitev pri vodenju evidenc delovnega časa, kar predstavlja 27,7-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2024. Te kršitve so se zlasti pojavljale pri manjših delodajalcih v sektorjih, kot so gradbeništvo, gostinstvo, turizem in transport. Kljub omilitvi zakona, ki je močno razburil gospodarstvo, inšpektorat še vedno zagovarja uvedbo elektronskega evidentiranja delovnega časa, predvsem v kritičnih panogah.
Posodobljen zakon o evidencah dela
Leta 2023 je Slovenija po dolgoletnih pobudah inšpektorata uvedla posodobljen zakon, ki vključuje dodatne zahteve glede beleženja delovnega časa. Spremembe so zahtevale beleženje prihoda in odhoda z dela, koriščenje odmora, obveščanje delavca o podatkih iz evidence ter obvezno trajno hrambo evidenc. Poleg tega je zakon določil obvezno elektronsko vodenje evidenc za kršitelje zakonodaje in uvedel višje globe ter pooblastilo inšpektorjem za izrek glob v določenem razponu.
Spremembe zakonodaje in odzivi
Uvedba nove zakonodaje je povzročila hudo razburjenje v gospodarstvu in politiki, saj so mnogi menili, da gre za nova administrativna bremena. Marca lani je bila sprejeta nova novela zakona, ki je odpravila obveznost beleženja izrabe odmora in uvedla možnost mesečnega vnosa določenih podatkov. Prav tako je razširila možnosti obveščanja delavcev na njihove zasebne elektronske naslove.
Kljub tem spremembam inšpektorat vztraja, da morajo evidence odražati realno izrabo delovnega časa, saj so ključne za pravilno obračunavanje plač in varstvo pravic delavcev. Inšpektorji so v svojem poročilu izpostavili, da so dodatne spremembe pri evidencah lani privedle do še več nadzorov in ugotovitev kršitev.
Izpostavljene kršitve in pomanjkljivosti
Največ kršitev, kar 940, je bilo povezanih z evidencami o izrabi delovnega časa, predvsem pri dnevnih vpisih. Te kršitve so vključevale nepopolne evidence o številu neopravljenih ur, za katere delodajalci izplačujejo nadomestila, in nepravilnosti pri beleženju časa prihoda in odhoda delavcev. Dodatno so inšpektorji zaznali 52 kršitev obveznosti dnevnega vpisa izrabe odmora, kar je bila obveznost, ki je bila v zadnji noveli zakona odpravljena.
Inšpektorat opozarja, da se kljub možnosti elektronskega evidentiranja še vedno pojavljajo sistemske nepravilnosti, predvsem pri manjših delodajalcih, ki vztrajajo pri ročnem vodenju evidenc. Tak način vodenja pogosto ne odraža resničnega stanja, kar otežuje nadzor nad delovnim časom in pravicami delavcev.
Pobuda za elektronsko evidentiranje
Zaradi številnih nepravilnosti in nezmožnosti zagotoviti popolno preglednost delovnega časa, se inšpektorat zavzema za obvezno uvedbo elektronskega evidentiranja v sektorjih z največjim tveganjem, kot je gradbeništvo. Elektronsko evidentiranje bi omogočilo bolj verodostojne evidence, ki so ključne za zagotavljanje preglednosti in zaščito pravic delavcev.
Pravilne evidence omogočajo inšpektorjem preverjanje različnih vidikov delovnega časa, kot so polni ali skrajšani delovni čas, nadurno delo, delo v neugodnem času, kot je nočno ali praznično delo, in koriščenje dopusta. Nepravilnosti v evidencah otežujejo ugotavljanje drugih morebitnih kršitev delovnopravne zakonodaje.
Za zagotavljanje varnega, zdravega in zakonitega delovnega okolja je učinkovito urejanje delovnega časa, odmorov in počitkov ključno. To ni pomembno le za varstvo pravic delavcev, temveč tudi za nemoteno in zakonito poslovanje delodajalcev.
Spletno uredništvo
