Hrvaška turistična sezona v krizi: Ali visoke cene odganjajo goste
Hrvaška turistična industrija se trenutno sooča z izzivi, ki jih večina pripisuje visokim cenam in t. i. turističnim pastem, kar vpliva na ugled in konkurenčnost obalnih krajev. Medtem ko uradni podatki kažejo na povečanje števila izdanih računov in porabe v gostinstvu, gostinci poročajo o opazno bolj praznih lokalih in zmanjšanem prometu.
Zakaj se zdi, da statistika ne odraža dejanskega stanja na terenu?
Vpliv svetovnega prvenstva in manj vrveža
Ugledni gostinec Marin Medak iz Zagreba je opozoril, da je junijski obisk močno upadel, kar pripisuje predvsem svetovnemu prvenstvu, saj so številni potencialni gosti odpotovali v ZDA.
Podobno situacijo opisuje Ivona Cokarić iz splitske Trattorije Tinel, kjer opažajo manj vrveža na ulicah in nižje prihodke, kljub nespremenjenim cenam in ponudbi ugodnih dnevnih kosil. Po njenem mnenju je Split postal zgolj prehodna točka na poti do otokov.
Turistične pasti kot glavna ovira
Medak opozarja na globoke strukturne težave na hrvaški obali, kjer je veliko sezonskih lokalov na elitnih lokacijah z visokimi najemninami, ki se osredotočajo na hitre zaslužke namesto na kakovost. Ocenjuje, da takšni lokali predstavljajo kar 70 odstotkov vseh obalnih obratov, kar škoduje ugledu destinacije. Previsok davek na dodano vrednost (DDV) je še ena izmed ovir za konkurenčnost, saj je v primerjavi s konkurentko Italijo, kjer je DDV le 10 odstotkov, na Hrvaškem povprečna stopnja okoli 18 odstotkov.
“Ne moremo imeti gospodarstva, v katerem 30 odstotkov živi od dveh mesecev prihodkov na leto,” opozarja ekonomski strokovnjak Neven Vidaković.
Stiven Vunić iz restavracije Zijavica v Mošćenički Dragi poudarja, da je Hrvaška preveč odvisna od tradicionalnih trgov, kot so Nemčija, Italija in Avstrija, ki so zdaj v krizi. Boris Šuljić iz Boškince na otoku Pag dodaja, da se navade turistov spreminjajo hitreje, kot se država lahko prilagodi. Tullio Fernetich iz San Rocco v Brtonigli meni, da Hrvaška postaja predraga in premalo konkurenčna v glavni sezoni, medtem ko v predsezoni še vedno privablja premožnejše goste z avtentično ponudbo.
Paradoks višjih cen in siromašnih gostov
Čeprav statistični podatki kažejo na povečanje porabe, ta rast izhaja predvsem iz višjih cen in inflacije, ne pa iz povečanega obiska.
Vidaković trdi, da višje cene storitev privedejo do manj zapravljivih gostov, ki se raje odločajo za cenejše alternative, kot so hitra hrana. Mnogi lokali bodo zaradi tega verjetno prisiljeni zapreti svoja vrata.
Spletno uredništvo Toti Maribor
