Gregor Virant opozarja, da se bo podcenjevalni odnos do strokovnosti v državni upravi vrnil kot bumerang

Vlada Janeza Janše načrtuje ukinitev uradniškega sveta z novelo zakona o javnih uslužbencih, kar bi pomenilo konec dvajsetletne prakse, ki je zagotavljala kompetentne kadrovske odločitve pri imenovanju najvišjih državnih uradnikov. Gregor Virant, nekdanji minister za javno upravo in snovalec prve plačne reforme v času prve Janševe vlade, je izrazil pomisleke glede teh sprememb.

Po njegovem mnenju bi morali namesto ukinitve izboljšati delovanje uradniškega sveta in ga uskladiti s prvotnim namenom.

“Vloga uradniškega sveta se je skozi čas razvodenela, tako da po eni strani željo po ukinitvi razumem, vendar bi bilo treba njegovo delovanje izboljšati,” je pojasnil Virant.

Pomembnost kompetenčnih standardov

Uradniški svet je bil ustanovljen leta 2003 z namenom zagotavljanja profesionalnega kompetenčnega filtra pri kadrovanju na najvišje vodstvene pozicije v javni upravi. Virant poudarja, da so ta delovna mesta ključnega pomena za dobro delovanje institucij in da potrebujemo vrhunske profesionalce z odličnim poznavanjem področja dela in izrazitimi vodstvenimi kompetencami.

Namesto ukinitve bi morala vlada določiti okvir visokih kompetenčnih standardov, predvideti uporabo sodobnih izbirnih metod in zagotoviti visoko profesionalne, nepristranske izbirne panele, po možnosti s sodelovanjem zunanjih strokovnjakov.

Virant predlaga, da bi del izbirnega postopka lahko zaupali zasebnemu sektorju, tako imenovanim “assessment centrom”. Končno besedo bi imel minister, ki bi lahko izbiral z liste kandidatov, ki bi se izkazali kot ustrezni v izbirnem postopku.

Takšen pristop bi zagotovil, da je postopek izbire najzahtevnejši od vseh selekcijskih postopkov v upravi, namesto da bi bil zgolj formalnost, ki jo je treba odkljukati.

Odziv sindikatov

V sindikatih javnega sektorja so že izrazili zaskrbljenost glede morebitnih sprememb. Ministra za notranje zadeve in javno upravo Francija Matoza so pozvali k sestanku, na katerem so želeli razpravljati o napovedani uvedbi ločenih plačnih sistemov za posamezne poklicne skupine in morebitnih kadrovskih rezih.

Vendar pa so se sestali le z državnim sekretarjem Božom Predaličem, kar je v sindikatih vzbudilo dodatno nezadovoljstvo. Na srečanju naj bi razpravljali o plačni reformi in načinih sodelovanja.

Nezadostni kompetenčni standardi

Virant meni, da predlagane rešitve ne sledijo prvotnemu namenu uradniškega sveta. Kompetenčni standardi sploh niso predvideni, prav tako pa se mu ne zdi primerno, da bodo v vsakokratni komisiji zgolj uradniki. V preteklosti so v posebnih natečajnih komisijah uradniškega sveta poleg člana komisije in enega člana iz organa, v katerem so iskali visokega državnega uradnika, sodelovali še predstavnik stroke in sindikalist.

“Bojim se, da bo postopek izbire – namesto da bi bil najzahtevnejši od vseh selekcijskih postopkov v upravi – zgolj formalnost, ki jo bo treba odkljukati. Dejansko pa bo glavni kriterij izbire lojalnost. Škoda. Vladi, ki jo sicer podpiram, se bo ta podcenjevalni odnos do pomena strokovnosti v državni upravi vrnil kot bumerang,” je opozoril Virant.

Po njegovem mnenju bi se snovalci pri iskanju primernih rešitev morali zgledovati po najuspešnejših državah, kot so Estonija, Nizozemska in Irska.

Spletno uredništvo