Rebalans proračuna FJK prinaša več sredstev za slovenske projekte

V Trstu je deželni svet Furlanije – Julijske krajine (FJK) po večdnevni razpravi sprejel poletni rebalans proračuna, ki vključuje skoraj 1,2 milijarde evrov. Pomemben del tega proračuna so tudi sredstva za slovenske ustanove in projekte v občinah z večjim deležem slovenske manjšine.

V rebalansu proračuna, ki je bil izglasovan v nočnih urah, je sodelovalo 28 svetnikov desnosredinske večine, medtem ko je 18 svetnikov opozicije glasovalo proti. Predstavnik stranke Slovenska skupnost (SSk) Marko Pisani se je glasovanja vzdržal, kot poroča Primorski dnevnik.

Med ključnimi postavkami, namenjenimi slovenski manjšini, je deželna vlada vključila sredstva iz 9. člena predloga zakona. Ta sredstva, v višini 110.000 evrov, bodo porazdeljena med slovenske narodne skupnosti na podlagi državnega zaščitnega zakona za Slovence, kar je predlagala deželna posvetovalna komisija za slovensko manjšino.

Konkreten vpliv na lokalne skupnosti

Sredstva bodo prav tako dodeljena na podlagi 21. člena zaščitnega zakona za Videmsko pokrajino. Na primer, občini Srednje in Dreka bosta prejeli 31.000 in 27.000 evrov za namestitev novih dvojezičnih tabel. Zavod za slovensko izobraževanje iz Špetra pa bo prejel 180.000 evrov za nakup novega šolskega avtobusa, ki bo prevažal otroke v dvojezično šolo v Špetru.

Deželni svetnik SSk Marko Pisani je za slovenski program italijanske radiotelevizije Rainews izrazil zadovoljstvo z dodatnimi sredstvi za projekte občinskih uprav, kjer živi slovenska narodna skupnost.

Poleg tega bo občina Doberdob prejela 3,5 milijona evrov za obnovo šolskega poslopja osnovne šole Prežihov Voranc.

Dodatne investicije v infrastrukturo

Po poročanju Primorskega dnevnika bodo sredstva v višini 500.000 evrov namenjena tudi Skladu Mitja Čuk za preureditev prostorov na Opčinah pri Trstu. Ti prostori bodo prilagojeni za otroške jasli in bivalne prostore za osebe s posebnimi potrebami.

Rebalans proračuna FJK za leto 2025 je pomemben korak k izboljšanju položaja slovenske manjšine v regiji, saj vključuje pomembne investicije v infrastrukturo in izobraževanje, kar bo dolgoročno koristilo celotni skupnosti.

Spletno uredništvo Goriške novice