Evropska komisija je nedavno naslovila poziv na devet članic schengenskega območja, ki trenutno izvajajo začasni nadzor na notranjih mejah, naj ga postopoma odpravijo. Med temi državami so Slovenija, Italija in Avstrija, ki so bile izpostavljene kot ključne pri tem procesu. Komisija je poudarila, da obstajajo učinkovitejši alternativni ukrepi kot izvajanje mejne kontrole med članicami schengenskega prostora.
Bruselj je izpostavil, da bi države morale v celoti izkoristiti razpoložljive alternativne ukrepe in okrepiti regionalno sodelovanje. Med možnimi alternativami so nesistematične policijske kontrole, mobilna biometrična identifikacija in tehnologije za sledenje vozilom. Trenutno že uporabljane nesistematične kontrole bi lahko postopoma nadomestili z novimi rešitvami, kar bi po mnenju komisije predstavljalo napredek pri upravljanju mej.
Vloga evropskega pakta o migracijah in azilu
K izpolnitvi pogojev za postopno odpravo nadzora na notranjih schengenskih mejah bo pomembno prispeval evropski pakt o migracijah in azilu. Ta bo začel veljati sredi prihodnjega tedna in bo izboljšal upravljanje zunanjih meja EU. Državam članicam bo ponudil učinkovitejša orodja za obravnavo nedovoljenega gibanja migrantov znotraj schengenskega območja.
“Uvajamo najmodernejši sistem upravljanja meja na svetu. Ob takšnih pogojih lahko članice delajo za to, da bi postopoma odpravile nadzor na notranjih mejah,”
je dejal evropski komisar za migracije Magnus Brunner.
Slovenija med državami z začasnim nadzorom
Slovenija je med državami, na katere je Bruselj naslovil poziv. Država nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko izvaja od oktobra 2023, nedavno pa ga je podaljšala do 21. decembra letos. Razlog za uvedbo nadzora je bilo poslabšanje varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu in povečana nevarnost terorizma, podobno kot v Italiji, ki je iz istih razlogov uvedla nadzor na meji s Slovenijo in ga nedavno podaljšala. Avstrija pa nadzor na meji s Slovenijo izvaja že vse od begunske krize pred desetimi leti.
Poleg Slovenije, Italije in Avstrije, je poziv naslovljen tudi na Nemčijo, Francijo, Dansko, Švedsko, Nizozemsko in Norveško. Evropska komisija verjame, da bi postopno odpravljanje nadzora na notranjih mejah dodatno okrepilo sodelovanje med državami in omogočilo boljše upravljanje migracijskih tokov.
Spletno uredništvo
