Iz poročila Evropske komisije o razvitosti e-uprave v Evropi v letu 2020 je razvidno, da so države članice storile ogromen napredek. V zadnjih dveh letih je vseh 36 držav, ki so bile vključene v raziskavo izboljšalo storitve e-uprave, ki so namenjene državljanom, glede na štiri ključne kazalnike. Ključni kazalniki uporabljeni v omenjeni raziskavi so usmerjenost k uporabnikom, transparentnost, ključne tehnologije ter njihova mobilnost preko meja države. Slovenija se je skupaj z Luksemburgom in Madžarsko uvrstila med države, ki so na področju e-storitev javne uprave v zadnjih dveh letih storile največji napredek, Slovenija pa je po razvitosti e-uprave nad povprečjem EU.

Javna uprava se v smislu digitalizacije storitev razvija vedno bolje, saj je tudi povpraševanje po digitalnih storitvah javne uprave vedno večje. Vse več uporabnikov spleta dostopa do teh storitev, saj so storitve e-uprave na voljo in so enostavne za uporabo. Poročilo o razvitosti e-uprave prikazuje, da so države, ki so bile vključene v raziskavo izboljšale zagotavljanje digitalnih javnih storitev v skladu z vsemi štirimi merili, ki so bila upoštevana v oceni.

 

Na splošno so v Evropi najbolj razvite države na področju e-uprave Malta, Estonija, Avstrija in Latvija, sledijo jim Danska, Litva in Finska. Omenjene države so dosegle najvišje rezultate po vseh štirih merilih na najvišji ravni. V smislu samega napredka pri razvoju e-uprave pa so največji napredek dosegle države kot so Luksemburg, Slovenija in Madžarska. Napredek v Sloveniji je bil v zadnjih dveh letih kar 72 odstoten, v Luksemburgu 79 odstoten, na Madžarskem pa 63 odstoten.

Primerjava razvitosti

Primerjava razvitosti e-uprave (Foto- Evropska komisija)

Slovenija se uvršča po razvitosti e-uprave med razvite države kot so Švedska, Francija, Belgija, Nizozemska Italija, Španija in Islandija. Zanimiv je podatek, da je e-uprava slabše razvita od Slovenije denimo v Veliki Britaniji in Nemčiji, ki sta na ravni Turčije in Češke. Povprečna razvitost e-uprave v državah EU27 je v 62-odstotna, kar pomeni da je Slovenija dokaj visoko nad povprečjem EU.

Razvitost e-uprave se meri s pomočjo štirih kazalnikov
Prvi izmed kazalnikov je uporabniška usmerjenost, ki meri število storitev javne uprave dostopnih na spletu, kako so te storitve prilagojene uporabnikom in kakšno podporo ter povratne informacije uporabnikom nudijo. Drugi kazalnik je transparentnost storitev, s pomočjo katerega se meri jasnost informacij o ponujenih storitvah in transparentnost o odgovornosti in zasebnosti podatkov uporabnika s strani uslužbencev javne uprave. Kot tretji kazalnik so opredeljene ključne tehnologije, denimo katere aplikacije so uporabljene za razvoj storitev. Zadnji kazalnik je mobilnost storitev preko meja države, ki meri, v kakšni meri lahko uporabniki storitve uporabljajo izven matične države.

euprava slika

Foto: Facebook

Za vlade po Evropi ostaja še vedno ostaja največji izziv kibernetska varnost, ključna usmeritev v prihodnosti pa bo dostopnost storitev preko meja matičnih držav
Kibernetska varnost še vedno ostaja izziv za vladne spletne strani. Glede na poročilo le 20 odsotkov vseh ocenjenih spletnih strani izpolnjuje polovico od 14 ocenjenih osnovnih varnostnih meril. To poudarja pomen bistvenega povečanja ravni varnosti spletnih strani, da se zagotovi zaupanje uporabnikov v spletna mesta in storitve javnega sektorja. V poročilu pa ni pojasnjeno, katere države so manj razvite na tem področju, vsekakor pa je to del skupnega kazalnika. Ključen dejavnik za razvoj in izkoriščanje enotnega evropskega trga bo omogočanje storitev e-uprave preko meja matične države, v veliko primerih pa že javne uprave izkoriščajo priložnosti za združljivost storitev z mobilnimi napravami. Zagotavljanje čezmejnih storitev tako ostaja prednostna naloga Evrope.

Celotno poročilo o razvitosti e-uprave v Evropi je na voljo TUKAJ.

Sara Kovač