Državni zbor je zavrnil predlog za imenovanje Borisa Gabrijela Hrovata za vrhovnega sodnika. To odločitev so sprejeli s 33 glasovi za in 44 proti. Poslanci SDS so poudarili pomen neodvisnosti sodstva, opozicija pa je opozorila na morebitno spodkopavanje pravosodne veje oblasti. Resorno ministrstvo se ni odzvalo, minister Mihael Zupančič pa je že v ponedeljek izrazil, da ne želi komentirati odločitev DZ.
Sodni svet je medtem posvaril pred nadomeščanjem strokovno utemeljenih kandidatur s politično presojo.
Franc Breznik: Vpliv komunizma na sodstvo
Franc Breznik, poslanec SDS, se med glasovanjem ni konkretno izrekel o Hrovatu, a je poudaril, da v SDS pričakujejo sodnike, ki znajo prepričljivo utemeljiti svoje odločitve, prepoznati kršitve in jih odpraviti. Kandidat za vrhovnega sodnika mora po njegovem mnenju izkazovati visoko raven strokovnosti in spoštovanja človekovih pravic. Breznik je spomnil na čas komunizma, ko je moralnopolitična primernost igrala pomembno vlogo pri imenovanju sodnikov, pravo pa je bilo podrejeno ideologiji. Opozoril je na zakoreninjene vzorce v slovenskem sodstvu, kot so pretiran formalizem in zapiranje pred strokovno kritiko.
Opozicija o neodvisnosti sodstva
Opozicijske stranke, kot so Svoboda, SD in Levica, so pred glasovanjem poudarile pomen odnosa DZ do neodvisnosti sodstva. Spomnile so, da je koalicijska večina že na mandatno-volilni komisiji zavrnila štiri predloge za imenovanje sodnikov. Poslanka SD je poudarila, da ni naloga DZ nadomeščati strokovne presoje Sodnega sveta s politično. Lucija Tacer Perlin iz Svobode je opozorila, da morajo pri odločanju prevladati strokovna merila, ne pa politična moč. Poslanka Levice je izpostavila, da DZ ni mesto za odločanje o neodvisni veji oblasti.
Andrej Razdrih o predlogu Sodnega sveta
Andrej Razdrih iz Sodnega sveta je poudaril, da je Hrovata predlagalo Sodni svet zaradi njegovega strokovnega znanja in dolgoletnih izkušenj. Razdrih je izpostavil, da je ena razveljavljena zadeva postala sporni trenutek, čeprav je bila procesna odločitev namenjena zagotovitvi obdolženčeve navzočnosti na sodišču. Kljub temu je DZ sprejel predloge za imenovanje ostalih šestih sodnikov, ki so jih podprli tudi v nasprotju z mnenjem MVK.
Minister Zupančič o neodvisnosti sodstva
Minister Mihael Zupančič je poudaril, da kot predstavnik izvršilne veje oblasti težko komentira odločitve poslancev. Pomembno se mu zdi, da ne prihaja do posegov v neodvisnost sodstva in da se spoštuje medsebojna neodvisnost vseh treh vej oblasti. Zupančič je dodal, da je postopek imenovanja sodnikov določen z zakonom in da ni bil kršen. Predlagal je tudi, da bi bilo smiselno preučiti možnost prenosa imenovanja sodnikov na predsednika republike.
Sodni svet opozarja na politično presojo
Sodni svet je v izjavi za javnost izrazil zaskrbljenost zaradi zavrnitve predloga za imenovanje Hrovata, ki ga je soglasno podprl. Po njihovem mnenju zavrnitev napeljuje na misel, da se strokovno utemeljene odločitve nadomeščajo s politično presojo. Opozorili so, da neodvisnost sodstva zagotavlja ustavno jamstvo in je temelj demokratične pravne države. Poudarili so tudi, da je postopek imenovanja sodnikov večfazni in zahteven ter da postopek imenovanja na mesto vrhovnega sodnika z odločitvijo DZ še ni zaključen.
Ali bo Sodni svet vnovič izbiral med prijavljenimi kandidati ali razpis ponovil, bo znano po naslednji seji 5. novembra.
Spletno uredništvo
