Slovenija se sooča z dramatičnimi spremembami na področju volilne zakonodaje, saj državni zbor odvzema volilno pravico državljanom tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje. Ta odločitev, sprejeta s 47 glasovi za in 32 proti, bo imela pomembne posledice za številne prebivalce Slovenije, ki so v državi živeli, delali in prispevali k družbi več let.
Državni zbor je po skrajšanem postopku potrdil spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki prinašajo dve ključni novosti. Prva je odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji. Druga sprememba pa omogoča občinam, da za volitve v organe ožjih delov občin ponovno oblikujejo več volilnih enot, kar je bilo spremenjeno leta 2024.
Pestra razprava v državnem zboru
Razprava v državnem zboru je bila obširna in raznolika. Predlagatelji iz strank SDS, NSi, SLS, Fokus in Resnica so poudarjali pomen omogočanja več volilnih enot za manjša in manj poseljena območja, ki so po prejšnjih spremembah zakona leta 2024 izgubljala na pomenu. Opozicija, sestavljena iz Gibanja Svoboda, SD, Levice in Vesne, pa se je osredotočila na odvzem volilne pravice tujcem. Ti opozarjajo, da se državljanom tretjih držav brez ustreznih argumentov jemlje politična pravica, ki so jo imeli že od leta 2002.
Poslanka Janja Sluga iz Gibanja Svoboda je opozorila, da tujci prispevajo k družbi na številnih področjih, kot so zdravstvo, izobraževanje in gradbeništvo, ter plačujejo davke, vendar jim zdaj odvzemamo pravico soodločati o skupnostih, v katerih živijo. Podobno mnenje je izrazil Borut Sajovic, ki je poudaril, da s takimi ukrepi tujcem sporočamo, da niso dobrodošli.
Nataša Sukič iz Levice in Vesne je napovedala ustavno presojo zakona, saj po njenem mnenju odvzem volilne pravice tujcem pomeni, da ti ljudje ostajajo le delovna sila in davkoplačevalci, ne pa tudi politični subjekti. Opozicijske stranke so kritične tudi zaradi časovnice sprejemanja zakona, ki prihaja le nekaj mesecev pred volitvami.
Različni pogledi na volilne pravice
Andrej Kosi iz SDS je v imenu predlagateljev pojasnil, da ustava določa volilno pravico za slovenske državljane, za tujce pa zakon lahko določi pogoje. Po njegovem mnenju bi morala biti volilna pravica na lokalni ravni vezana na državljanstvo. Anton Šturbej je poudaril, da državljani tretjih držav v Sloveniji uživajo številne pravice in po desetih letih bivanja lahko pridobijo slovensko državljanstvo, kar jim omogoča tudi vse politične pravice.
Predlagatelji so izpostavili, da državljani tretjih držav nimajo volilne pravice v večini držav Evropske unije, kot je Nemčija. Prav tako Slovenci, ki živijo v državah nekdanje Jugoslavije zunaj EU, tam nimajo volilne pravice na lokalnih volitvah. Kosi je opozoril na problem fiktivnih prijav prebivališča, kjer tujci pridobijo volilno pravico, čeprav ne živijo v lokalni skupnosti.
Predsednik državnega zbora Zoran Stevanović je poudaril, da množično priseljevanje v določene občine ustvarja težave, saj lokalno okolje ne more absorbirati tolikšnega števila novih prebivalcev. Nekateri župani pa naj bi to dopuščali zaradi stabilnega volilnega telesa, ki ga pridobijo s priseljenci.
Janez Beja iz NSi, SLS in Fokus je izpostavil, da je pomembno omogočiti ljudem iz odročnih krajev, da so izvoljeni v svete ožjih delov občin. Tomaž Lisec iz SDS pa je poudaril, da z vračanjem možnosti več volilnih enot manjšim krajem in zaselkom vračajo demokracijo.
Spletno uredništvo
